Evropska občanska znanost – občanska znanost v knjižnicah
17. in 18. oktobra 2024 je v Ljubljani v Centru Rog potekalo mednarodno srečanje soustvarjalcev projekta European Citizen Science (ECS) – Citizen Science in Libraries (evropska občanska znanost – občanska znanost v knjižnicah). Dogodek sta skupaj s Public Libraries 2030 soorganizirali Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna knjižnica Kranj, ki od leta 2023 skupaj s knjižnicami Poljske, Danske, Finske, Latvije, Avstrije, Portugalske, Grčije in Romunije sodelujeta pri projektu.
Cilj projekta ECS je širiti in krepiti skupnost občanskih raziskovalcev, pri čemer imajo splošne knjižnice pomembno vlogo, saj lahko v okviru svojih dejavnosti občansko znanost predstavijo širšemu krogu prebivalcev. V času trajanja projekta so sodelujoče knjižnice organizirale dejavnosti, s katerimi so med svojimi uporabniki spodbujale zanimanje za občansko raziskovanje in sodelovanje pri projektih občanske znanosti.
Prvi dan srečanja je bil namenjen dejavnostim, s katerimi smo sodelujoči partnerji spoznavali aktivnosti, ki so se odvijale v posameznih knjižnicah in odkrivali težave, na katere lahko knjižnice naletijo pri organizaciji tovrstnih dogodkov, ter izmenjavi dobrih praks, ki bi lahko ponudile rešitve.
V okviru srečanja je drugi dan, 18. oktobra, v Centru Rog potekal tudi dogodek, namenjen širjenju dobrih praks o vključevanju občanske znanosti v dejavnosti knjižnic. Dogodka so se udeležili direktorji slovenskih splošnih knjižnic s sodelavci in partnerji v projektu iz osmih držav.
Dogodek so s pozdravnimi nagovori otvorile direktorica Mestne knjižnice Ljubljana dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Kranj Maja Vunšek in direktorica Public Libraries 2030 Ilona Kish.
Prvi del programa je vključeval predstavitve dejavnosti povezanih z občanskim raziskovanjem, ki sta jih predstavila direktor Centralne tehniške knjižnice mag. Miro Pušnik in ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji dr. Zarja Muršič, medtem ko je Saša Vidmar iz splošne knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica predstavila knjižnico semen.
Mag. Miro Pušnik je predstavil delovanje Mreže občanske znanosti in portala citizenscience.si. Mreža je bila ustanovljena junija 2023 na podlagi Akcijskega načrta za odprto znanost Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30).
Slika 1: mag. Miro Pušnik med predstavitvijo Mreže občanske znanosti Slovenije (Foto: Aleš Klemen)
Mreža občanske znanosti Slovenije povezuje različne zainteresirane skupine, ki izvajajo ali pa bi želele sodelovati pri izvajanju projektov, povezanih z občanskim raziskovanjem. Trenutno vključuje 39 partnerjev, med katerimi so Univerza v Ljubljani, Agencija RS za okolje ter druge izobraževalne in raziskovalne ustanove in društva. Mreži občanske znanosti so se do sedaj pridružile tudi štiri slovenske splošne knjižnice ( Mestna knjižnica Ljubljana, Mestna knjižnica Kranj, Knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Cankarjeva knjižnica Vrhnika), zelo dobrodošlo pa bi bilo, če bi se jih pridružilo še več, saj so pomemben člen tako pri promociji občanskega raziskovanja, kot tudi pri povezovanju med znanstveniki in občanskimi raziskovalci. Obrazec za pridružitev mreži občanske znanosti najdemo na portalu Mreže citizenscience.si.
Na spletnem portalu citizenscience.si poleg informacij o partnerjih in infrastrukturi, do katere le-ti omogočajo dostop, najdemo tudi podatke o raziskovalnih projektih, ki so ali pa še potekajo v Sloveniji. Vsebuje tudi nabor spletnih povezav do drugih platform povezanih z občansko znanostjo, kot sta Scistarter in Zooniverse, mednarodnih katalogov projektov občanske znanosti in spletnih publikacij na temo občanske znanosti. Med pripomočki najdemo tudi Priročnik za načrtovanje projektov, ki nastaja v okviru Mreže občanske znanosti. Na portalu so ažurno objavljene vse novice, povezane z občansko znanostjo v Sloveniji. Portal lahko služi kot izhodiščna točka tako občanskim raziskovalcem, ki bi želeli sodelovati pri projektih, kot tudi tistim, ki bi želeli sami oblikovati raziskavo, ki bo vključevala občansko znanost. Informacije na portalu so lahko v pomoč tudi knjižničarjem pri načrtovanju dejavnosti povezanimi z občansko znanostjo.
Mreža občanske znanosti si v okviru svojega delovanja prizadeva ozaveščati znanstveno in splošno javnost o občanskem raziskovanju. V ta namen je delovna skupina za promocijo Mreže pripravila razstavo Občanska znanost v Sloveniji, ki je bila na ogled tudi na srečanju v Centru Rog. Razstava, ki je bila letos že predstavljena na Kongresu ZBDS, bo v prihodnjih mesecih gostovala po različnih slovenskih splošnih knjižnicah. V kolikor bi jo želeli gostiti tudi v vaši knjižnici, lahko željo sporočite na e-poštni naslov: obcanskaznanost@ctk.uni-lj.si.
Kot del aktivnosti za promocijo in ozaveščanje o občanski znanosti, Mreža letos organizira že drugi dan občanske znanosti z naslovom Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: iz teorije v prakso. Dogodek bo potekal v sredo, 4. decembra 2024, v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana (Mons), kot del konference »Dan odprte znanosti 2024«, ki bo potekala v okviru Arnesove konference »Mreža znanja«. Namenjen je vsem, ki bi želeli izvedeti več o občanskem raziskovanju. Na dogodek in spremljajočo delavnico se lahko prijavite na tej povezavi.
V nadaljevanju programa je dr. Zarja Muršič, biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica in znanstvena novinarka, ki pod okriljem ECS (projekt evropske občanske znanosti) od leta 2023 deluje tudi kot ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji, predstavila nekaj zanimivih projektov občanske znanosti v Sloveniji. Med projekti, ki jih je predstavila, so bili na primer projekt Urbani kolesarski laboratorij Ljubljana – Urbanome (Inštitut Jožef Štefan), Pru Čmru (društvo Čmrljica), Pisma (Univerza v Novi Gorici), Aurora (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) in Ste čutili potres (ARSO).
Slika 2: Dr. Zarja Muršić je predstavila projekte občanske znanosti (Foto: Aleš Klemen)
Uveljavljeno dejavnost občanske znanosti v slovenskih splošnih knjižnicah predstavljajo knjižnice semen. Začetnica projekta Knjižnica semen je novogoriška knjižnica Franceta Bevka, kjer je prva knjižnica semen začela delovati leta 2019. Kot je povedala Saša Vidmar iz novogoriške knjižnice, knjižnice semen predstavljajo pomemben doprinos k ohranjanju biotske raznolikosti poljedelskih rastlin. Poleg tega spodbujajo povezanost v lokalni skupnosti in omogočajo izmenjavo dobrih praks na področju vrtnarjenja. Knjižnica s spremljajočimi dejavnostmi, kot so predavanja in delavnice, ozavešča o pomenu samooskrbe, ekološkem vrtnarjenju in drugih pomembnih temah. Danes lahko knjižnice semen najdemo že v 20 slovenskih splošnih knjižnicah.
Slika 3: Saša Vidmar med predstavitvijo knjižnice Semen (Foto: Aleš Klemen)
Drugi del petkovega programa je bil namenjen predstavitvam dobrih praks iz tujine, ki so jih predstavile pri projektu sodelujoče knjižnice. Predstavitve so pokazale, da je nabor dejavnosti, ki jih lahko v okviru občanske znanosti izvajajo splošne knjižnice, širok.
Knjižnica v Kudowi-Zdroju na Poljskem je sodelovala z nacionalnim parkom Gory Stołowe pri projektu »Žuželke računajo na nas«. V okviru tega sodelovanja so oblikovali posebne komplete za občanske raziskovalce, namenjene opazovanju in beleženju podatkov o žuželkah. Kompleti, ki so vključevali povečevalno steklo, vprašalnik za zapis opažanj ter merilnik temperature in vlage, so bili na voljo za izposojo v knjižnici od 1. maja do konca avgusta 2024. Preden so pričeli z izposojo kompletov za raziskovanje, so v knjižnici skupaj s poljsko ambasadorko občanske znanosti dr. Bogno Gawrońska-Nowak za uporabnike pripravili tudi dan občanske znanosti. Z delavnicami (npr. delavnica, na kateri so otroci posadili medonosne rastline) in predavanji o občanski znanosti in pomenu opraševalcev, so želeli udeležencem približati problematiko ohranjanja divjih opraševalcev, ter jim predstaviti projekt »Žuželke računajo na nas« in kako lahko sodelujejo tudi sami.
Slika 4: Kovček za raziskovanje žuželk v poljski knjižnici Kudowie Zdroju (Foto: Knjižnica Kudowie Zdroju)
V Latvijski knjižnici Valmiera so za uporabnike pripravili več dejavnosti, s katerimi so želeli vzbuditi zanimanje za občansko raziskovanje pri uporabnikih knjižnice. Organizirali so dan raziskovalcev, v okviru katerega so se lahko uporabniki s knjižničarji in znanstvenimi raziskovalci podali na ogled bližnjih izvirov, kjer so z raziskovalci opravljali meritve kakovosti vode, spoznavali raziskovalno delo in za en dan postali občanski raziskovalci. V knjižnici so za uporabnike pripravili tudi več predavanj na temo občanske znanosti, ki so jih združili pod naslovom »Zeleno popoldne«.
Pripravili so tudi zanimiv projekt, s katerim so domoznansko dejavnost knjižnice združili z občansko znanostjo. Skupaj z uporabniki so se lotili zbiranja imen in zgodb lokalnih krajev. Pri projektu so sodelovali predvsem starejši uporabniki, vanj pa so z dejavnostmi, kot je na primer ustvarjanje pesmi o imenih krajev s pomočjo umetne inteligence in fotografiranje zanimivih krajev, skušali vključiti tudi mlade uporabnike.
Slika 7: Delavnica ustvarjanja poezije s pomočjo orodij umetne inteligence v knjižnici Valmiera (Foto: Knjižnica Valmiera)
V knjižnici Viikki v Helsinkih so v sodelovanju z naravoslovnim muzejem za uporabnike organizirali sprehode v naravi v okolici knjižnice. Na njih so lahko skupaj z biologi opazovali različne živalske in rastlinske vrste in se učili, kako lahko svoja opažanja zabeležijo v spletno aplikacijo iNaturalist.
Na naravoslovnem večeru, ki ga je organizirala knjižnica, so raziskovalci s področja naravoslovja odgovarjali na vprašanja uporabnikov o sesalcih, pticah, gobah, rastlinah in insektih, ki so jih uporabniki lahko opazili med sprehodi.
V knjižnici so pripravili tudi akcijo, osredotočeno na odkrivanje drobnih odpadkov na plaži, pri čemer so uporabili raziskovalne komplete finskega inštituta za okolje. Povezali so se z lokalnimi organizacijami za zaposlovanje težje zaposljivih oseb in z njihovo pomočjo k raziskovanju povabili še prebivalce ranljivih skupin prebivalcev..
Zanimiv primer spodbujanja zanimanja za znanost pri mladih so pripravili v grški knjižnici Veria, kjer so se povezali z znanstveniki, zaposlenimi v CERN-u. Z njihovo pomočjo so pripravili virtualno vodenje po CERN-u in pogovore z raziskovalci prek spleta. Mladi so se lahko v knjižnici udeležili tudi spletnega tečaja, ki ga za mlade bodoče raziskovalce pripravljajo v CERN-u.
Slika 12: Aspasia Tasiopoulou iz knjižnice Veria (Grčija) med predstavitvijo sodelovanja med knjižnicom in inštitutom CERN (Foto: Aleš Klemen)
Na koncu naj omenimo še nekaj dejavnosti, povezanih z občansko znanostjo, ki sta jih v okviru projekta ECS za svoje obiskovalce pripravili Mestni knjižnici Kranj in Ljubljana.
Mestna knjižnica Kranj je za svoje uporabnike vzpostavila knjižnico semen. Poleg tega so v sodelovanju z društvom DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) pripravili razstavo o vplivih podnebnih sprememb na ptice z naslovom Glasniki. Organizirali so tudi spremljajoče predavanje na to temo ob njeni otvoritvi.
V sodelovanju s Čebelarskim društvom Britof – Predoslje in Zavodom za turizem in kulturo Kranj so pripravili projekt Brenčanja v mestu, s katerim želijo v mestnem okolju spodbuditi in ozavestiti javnost o pomenu manj znanih, tako imenovanih alternativnih opraševalcih in o njihovemu pomenu za naše okolje. Pripravili so več tematskih predavanj o čebelarstvu, čebeljih izdelkih in divjih opraševalcih. Mladi uporabniki knjižnice so lahko skupaj s starši na delavnicah izdelali »hotel« za divje opraševalce in gnezdilnice za čmrlje. Uporabnike knjižnice spodbujajo tudi k sodelovanju pri projektu Pru čmru, ki ga je pripravilo društvo Čmrljica.
V Mestni knjižnici Ljubljana pa so v času jesenskih počitnic pripravili izobraževalne delavnice za mlade, na katerih so le ti lahko spoznavali kako lahko sami sodelujejo v različnih projektih.Skupaj z društvom Čmrljica so mladim prikazali pomen divjih opraševalcev izdelovali gnezdilnice za čmrlje in se seznanili z projektom Pru Čmru. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev je sodelovalo pri organizaciji delavnic, kjer so udeležencem predstavili, zakaj so netopirji pomembni za naše okolje in jim predstavili projekt Netopirji, skrivnostni Ljubljančani. Mladi so se lahko na delavnicah naučili tudi kako lahko spremljanje gibanja živali ob cestah pomembno prispeva k zmanjševanju števila povoženih živali (Društvo Dinaricum in projekt Jež kam greš). Spoznavali so, zakaj je pomembno spremljanje potresnih aktivnosti (ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje in projekt Prijavi potres), pa tudi, kako sestaviti seizmograf, predstavili pa so jim tudi, kako lahko sodelujejo pri ustvarjanju slovarja sopomenk slovenskega jezika (CJVT – Center za jezikovne vire in tehnologije – Slovar sopomenk).
Sodelovanje pri projektu ECS – knjižnice in občanska znanost je sodelujočim knjižnicam omogočilo vpogled v različne načine sodelovanja pri projektih, ki vključujejo občansko raziskovanje. Spoznali so, da lahko knjižnice sodelujejo na različne načine, ki so prilagojeni njihovim finančnim in kadrovskim zmožnostim. Aktivnosti, ki jih knjižnice pripravijo, so lahko predavanja, ki spodbujajo znanstveno pismenost ali pa spodbujajo udeležence k sodelovanju pri občanskem raziskovanju. Skupaj z znanstveniki lahko pripravijo raziskovalne komplete za uporabnike, lahko pa tudi same sodelujejo z uporabniki in v okviru domoznanskih aktivnosti izvedejo svoj projekt.
Pomembno je, da se knjižnice tudi v prihodnje vključujejo v aktivnosti, povezane z občansko znanostjo, tako s sodelovanjem v Mreži občanskega znanja, organiziranjem predavanj, spodbujanjem uporabnikov k občanskemu raziskovanju, kot drugimi dejavnostmi. S tem lahko bistveno pripomorejo k znanstveni komunikaciji, ozaveščanju o občanski znanosti in sodelovanju javnosti pri znanstveno raziskovalnem delu.