European Conference of Information Literacy (ECIL 2021)
V času od 20. do 23. septembra 2021 je potekala 7. Evropska konferenca o informacijski pismenosti – ECIL 2021. Vodilna tema konference je bila »Informacijska pismenost v post-resničnem obdobju« (angl. Information Literacy in a Post-Truth Era), ki je vsekakor zelo aktualna v času, ko so lažne novice in napačne informacije vse okoli nas. Lanskoletna izvedba konference je bila zaradi pandemije korona virusne bolezni preložena na letošnje leto, ko so se organizatorji odločili za spletno izvedbo.
V program konference je bilo vključenih 139 predstavitev, od tega 86 prispevkov, 24 predstavitev dobrih praks, 12 plakatov, nekaj delavnic in drugih predstavitev ter dve panelni razpravi. Iz naštetega lahko vidimo, da zaradi spletne izvedbe vsebina konference nikakor ni bila okrnjena. Predstavitvam je skupaj prisluhnilo 209 udeležencev.
Vsak dan konference se je začel z enim od osrednjih govornikov, ki so nas usmerili v strokovno razmišljanje z naslednjimi plenarnimi predavanji.
Prvi dan je začel kognitivni znanstvenik Stephan Lewandowsky (Velika Britanija) s predavanjem Information discernment in the “post-truth” world. Predstavil nam je svoj pogled na poplavo dezinformacij in lažnih novic ter možne rešitve, kako lahko družbo in sebe zaščitimo pred njihovimi škodljivimi posledicami. Za nazorno predstavitev, kako opozoriti ljudi na možnost dezinformacij in jih učiti prepoznati zavajajočo retoriko, je uporabil trenutno zelo aktualno temo cepljenja.
Olof Sundin (Švedska) je s plenarnim predavanjem Algorithms and platforms: is there a place for information literacy? spodbudil naše razmišljanje o nenehni informacijski krizi in predvsem o tem, kako ta kriza spreminja razmerje med dostopom do informacij in nadzorom nad njimi, kako povečuje zahteve po odgovornosti posameznika in kako postavlja pod vprašaj sam koncept informacijske pismenosti. Opozoril nas je, da je informacijska pismenost kot področje politike, strokovne prakse in raziskovanja ujeta v nenehno iskanje ravnovesja med dostopom do informacij ter nadzorom nad njimi v družbi. Po eni strani naj bi informacijska pismenost omogočala dostop do informacij, po drugi strani pa gre pri informacijski pismenosti za izvajanje nadzora nad tem, kako informacije najti, kritično ovrednotiti in na koncu presoditi, ali so zaupanja vredne.
Markus Behmer in Till Krause (Nemčija) sta v predavanju z naslovom Overnewsed but underinformed? Some challenges and contradictions of the information society in the digital age izmenjala svoji mnenji raziskovalca novinarstva ter novinarja in urednika o ohranjanju verodostojnosti medijev v času lažnih novic, dezinformacij, teorij zarot ipd. Poskušala sta pojasniti, da sta tako informacijska pismenost posameznikov kot tudi odgovornost medijev zelo kompleksni in odvisni od številnih osveščenih akterjev v družbi.
Alexandra Becker (Nemčija) je v vabljenem predavanju z naslovom Shift from teaching to learning?! How learning spaces enable information competencies of students and teachers. Status Quo and challenges at German Universities predstavila projekt, v okviru katerega so raziskovali trenutno stanje v nemškem visokem šolstvu predvsem z vidika študentov in pridobljenih kompetenc v času študija.
Na konferenci so bili predstavljeni tudi štirje prispevki slovenskih avtorjev, ki smo jim z zanimanjem prisluhnili, in sicer:
Silva Belšak: Information Literacy in Slovenia from Primary School to University
Tjaša Jug in Katarina Švab: Do Not Steal This Article! A Study on Digital Piracy among Students
Romana Fekonja: Primary School Library – Basis for Lifelong Learning and Using of Library
Polona Vilar in Maja Žumer: User-based Evaluation of the Slovenian Version of Information Literacy Online – a Multilingual MOOC for Information Literacy: Methodology and Preliminary Results
Ob spremljanju vsebinsko bogate mednarodne konference nas je močno zanimal tudi organizacijski vidik izvedbe takšnega dogodka na daljavo. Celotna konferenca je potekala z uporabo aplikacije Zoom, povezave do Zoom srečanj z gesli so bile dostopne registriranim udeležencem na spletni strani konference. V času plenarnih predavanj je potekalo le eno srečanje, ostale predstavitve so potekale sočasno v treh do petih vsebinskih sklopih. Udeleženci smo si, tako kot je običajno na večjih tradicionalnih konferencah, morali vnaprej izbrati, v katero dvorano (oziroma spletno povezavo) bomo vstopili. Plenarna predavanja so večinoma potekala v živo, ostali prispevki so bili posneti vnaprej, avtorji prispevkov so bili prisotni na srečanju ter seveda pripravljeni na razpravo in odgovore na vprašanja udeležencev. Ogledali smo si lahko tudi kratke predstavitve plakatov in sodelovali v razpravi s posameznimi avtorji v ločenih razpravnih sobah, kjer so avtorji z veseljem podrobneje pojasnili svojo vsebino. Za čim bolj pristno konferenčno vzdušje so organizatorji poskrbeli s spletnim druženjem tudi v času odmorov, ko smo lahko udeleženci prek Zooma neformalno poklepetali.
Več podatkov o konferenci najdete na spletni strani ECIL 2021, na spletu je dostopen tudi zbornik povzetkov, prav tako pa si lahko na YouTube ogledate posnetke predstavitev, za katere so avtorji dali soglasja za objavo.