Erasmus+ mobilnost v Milanu: Knjižnica Sormani

Izvleček
Prispevek obravnava osrednjo knjižnico milanskega knjižničnega sistema, Knjižnico Sormani. V prvem delu je na kratko predstavljena vsebina mobilnosti, Milano in njegov knjižnični sistem. V drugem delu je predstavljena zgodovina knjižnice Sormani in opisano njeno delovanje, kot so nam ga predstavili kolegi iz Italije. Na koncu sledi še kratka primerjava milanske knjižnične mreže z ljubljansko. Namen prispevka je refleksija vsebin delovnega obiska in deljenje pridobljenega znanja z drugimi knjižničarji.

Ključne besede: Erasmus+, delovna mobilnost, splošne knjižnice, Italija, Milano, knjižnica Sormani, Mestna knjižnica Ljubljana

Uvod
Štirje bibliotekarji iz Mestne knjižnice Ljubljana – Vesna Lenarčič, Matjaž Mohar, Nina Jeklič in Maja Šefman – smo se v okviru projekta Erasmus+ odpravili na delovni obisk v Milano, ki je potekal med 27. in 31. majem 2024. Cilj obiska je bil spoznati milanski knjižnični sistem ter njihove prakse na področju izobraževanja odraslih in digitalnih spretnosti. Program Erasmus+ omogoča zaposlenim, da se udeležijo izmenjav in pridobijo dragocene izkušnje, ki jih lahko nato prenesejo v svoje delovno okolje. Obisk smo organizirali kot sledenje na delovnem mestu v okviru aktivnosti mobilnosti osebja v izobraževanju odraslih, in ga izvedli v okviru akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih.

Naša skupina si je želela podrobneje spoznati organizacijo in delovanje milanskih knjižnic. Posebej nas je zanimalo, kako se lotevajo izobraževanja odraslih ter spodbujanja digitalne pismenosti med uporabniki. Poleg tega smo želeli spoznati nove metode in tehnike dela, ki bi jih lahko uporabili v Mestni knjižnici Ljubljana za izboljšanje naših storitev. Program obiska je bil zasnovan tako, da smo lahko obiskali več različnih knjižnic v Milanu, vključno z osrednjo knjižnico Sormani, ki je znana po svoji bogati zgodovini in obsežni zbirki gradiva.

Namen prispevka je s slovenskimi knjižničarji deliti pridobljeno znanje in navdušiti za delovne obiske v tujini. Na tem mestu podrobneje predstavljamo Knjižnico Sormani, ker je osrednja knjižnica milanskega knjižničnega sistema in ima pomembno vlogo pri oblikovanju knjižničnih politik ter praks na področju izobraževanja odraslih in spodbujanja digitalne pismenosti. Njena bogata zgodovina in obsežna zbirka gradiva, pa tudi njena osrednja lokacija, jo postavljajo v središče knjižnične dejavnosti v Milanu. Prav zato smo se odločili, da v prispevku namenimo večji poudarek predstavitvi te knjižnice. Ostale štiri knjižnice, ki smo jih obiskali, predstavljamo na kratko, saj so že podrobneje opisane v ločenih objavah. Knjižnico Chiesa Rossa lahko podrobneje spoznate na platformi Epale, kjer je dostopen članek Knjižnica Chiesa Rossa (Milano) – splošna knjižnica kot prostor dostopnosti in inkluzivnosti. Poleg tega je na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana dostopen tudi celoten pregled naše mobilnosti in vseh obiskov, ki smo jih opravili.

Milanske knjižnice so v marsičem podobne našim, saj poudarjajo dostopnost do izobraževalnih vsebin, kulturno udejstvovanje in širjenje digitalne pismenosti. Vendar pa smo opazili tudi nekatere razlike – na določenih področjih so njihove prakse naprednejše, kot je denimo usmerjenost v digitalno transformacijo, medtem ko na drugih področjih naša knjižnica izstopa, še posebej pri ustvarjanju vključujočih prostorov za vse starostne skupine. Ta izmenjava je bila zato izjemno dragocena, saj ponuja odlično izhodišče za dolgoročnejše sodelovanje med knjižnicama.

Milanski knjižnični sistem pri svojem delu nagovarja vse štiri prednostne cilje programa Erasmus+: zeleno, digitalno, vključujoče ter državljansko izobraževanje. Zaradi tega je lahko primer dobre prakse za številne druge izobraževalce odraslih, ki si prizadevajo za trajnostne in inovativne pristope v izobraževanju.

1 Milano – mesto knjig in bralne kulture
Milano z bogato literarno dediščino in živahno knjižno industrijo spodbuja branje kot ključen del družbenega življenja. Projekt Pakt za branje (Patto di Milano per la Lettura) povezuje knjižnice, založnike, knjigarne, avtorje in bralce. S pomočjo inovativnih pristopov, kot je branje na nenavadnih mestih (npr. na letališču ali v upravnih enotah), projekt krepi bralno kulturo.

Milano je bilo leta 2017 imenovano za Mesto literature, poleg tega pa je dobilo tudi priznanje Città che legge (Mesto, ki bere), kar potrjuje, da mesto aktivno podpira dostop do knjig, knjižnic in knjigarn ter organizira literarne dogodke in festivale. Navdihuje ga bogata literarna zgodovina, povezana z avtorji, kot so Alessandro Manzoni, Umberto Eco, Nobelovimi nagrajenci, kot sta Eugenio Montale in Dario Fo, ter obiski mednarodnih piscev, kot so Stendhal, Kafka in Wilde.

Knjižnična infrastruktura je v Milanu izjemno razvita, saj ima mesto javni knjižnični sistem s 25 krajevnimi knjižnicami in približno 1,4 milijona knjigami. Ta sistem aktivno spodbuja socialno vključenost, na primer z vključitvijo zaporniških knjižnic, kot so tiste v zaporih San Vittore, Monza in Opera, v širše kulturne pobude, ki vključujejo sodelovanje z javnimi knjižnicami in drugimi institucijami, čeprav zaporniške knjižnice niso neposredno del javne knjižnične mreže (Constanzo in Montacchi, 2011 ter Sassanelli, 2024). Mesto ima več kot 500 založnikov, 400 knjigarn in številne literarne agencije, kar prispeva k njegovemu položaju kot središču italijanske založniške industrije. Ena izmed posebnosti tega sistema je, da člani knjižnic ne plačujejo članarine. Namesto zamudnin imajo uveden poseben sistem: če uporabniki gradivo vrnejo z zamudo, imajo prepoved izposoje za toliko dni, kolikor dni so zamudili. V primeru izgube ali poškodbe knjige jo je treba nadomestiti. Gradivo v knjižnicah je urejeno po Deweyjevi decimalni klasifikaciji, z izjemo kriminalk, ki so ločene in poznane pod imenom “Gialli”.¹

Knjižnični sistem v Milanu se močno osredotoča na zagotavljanje dostopa do digitalnih virov in izobraževanja. V vseh knjižnicah so na voljo uporabniški računalniki, večina omogoča brezplačen dostop do svetovnega spleta. Poleg tega knjižnice redno organizirajo delavnice in tečaje, ki uporabnikom pomagajo izboljšati njihove digitalne spretnosti, od osnovne uporabe računalnika do naprednejših tehnik iskanja informacij na spletu. To so elementi, v katerem je podoben slovenskim splošnim knjižnicam.

Mi smo imeli možnost spoznati pet milanskih knjižnic. Vsaka zase je nekaj posebnega in se osredotoča na drugo področje, si pa vse zelo prizadevajo, da bi bili uporabniki zadovoljni.

Knjižnica Chiesa Rossa daje velik poudarek na delo z ranljivimi skupinami (Lenarčič in Mohar, 2024). Knjižničarji celo sami izdelujejo knjige za skupine uporabnikov s posebnimi potrebami. Pokazali so nam tipanke, knjige s QR kodo za dostop do zvočne knjige, knjige s piktogrami in t. i. silent books.²

Povedali so nam tudi, da so knjige s piktogrami odlične za otroke, ki se jezika šele učijo. Več o knjižnici si lahko preberete na portalu EPALE.

V knjižnici Parco Sempione, ki stoji sredi istoimenskega parka, smo izvedeli vse o bralnih skupinah in bralni promociji v Milanu. Od 51 bralnih skupin se jih večina posveča branju leposlovnih besedil, ena pa se osredotoča na strokovno gradivo, kot so članki in druge vrste gradiva, namenjene specifičnim strokovnim znanjem. Večina srečanj poteka v živo, imajo pa tudi hibridno bralno skupino. Ker se zadnja bralna skupina seli po vseh enotah milanskih knjižnic, je vedno omogočen tudi dostop na daljavo. Bralno promocijo izvajajo z branji na nenavadnih krajih, kot je na primer letališče, kjer ljudje berejo med čakanjem na letalo, ali pa z uporabo kreativnih pristopov. Ena od teh metod je izvedba sobe pobega za mladostnike, v kateri so iskali namige v knjigah, ne da bi se sploh zavedali, da dejansko berejo.

Knjižnica Biblio Express³ je avtomatizirana robotska knjižnica, nameščena na postaji metroja Porta Venezia, ki deluje na podoben način kot prodajni avtomat: uporabniki s kartico izberejo knjigo, robot pa jo dostavi do okenca za prevzem. Vsebuje približno 200 knjig, od katerih je okoli 100 v obtoku. Za zdaj je edina takšna knjižnica v Milanu, vendar v prihodnosti načrtujejo postavitev še drugih tovrstnih knjižnic (Šefman in Jeklič, 2024).

Knjižnica Gallaratese je zanimiva zaradi svojega LABrary-ja (v imenu so združili besedi laboratorij in library), ki je začel obratovati konec leta 2022. Tukaj brezplačno izvajajo širok spekter dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle; za tiste s predznanjem, pa tudi za začetnike. Imajo 3D-tiskalnik, nekaj Arduino razvojnih kompletov,⁴ Lego Mindstorms,⁵ Ozobot⁶ in prenosne računalnike. Organizirajo delavnice s področja programiranja in izdelave ter organizirajo delavnice za digitalno opismenjevanje (Šefman, 2024).

2 Knjižnica Sormani
Knjižnica Sormani, osrednja milanska knjižnica z dolgo in razgibano zgodovino, deluje v palači iz 16. stoletja. Ustanovljena je bila konec 19. stoletja za zasebno zbirko družine Sormani, nato pa je zaradi naraščajočega števila knjig in uporabnikov večkrat menjala lokacijo. Pomembne selitve so vključevale premike iz stavbe Palazzo Marino v Palazzo Giureconsulti leta 1909 in v Muzej naravoslovja leta 1911. Kasneje se je knjižnica ustalila v Castellu Sforzesco, kjer je ostala do uničujočih bombnih napadov leta 1943, ki so uničili večino knjižnega fonda.

2.1 Zgodovina knjižnice⁷
Direktor Pietro Florio je leta 1981 v intervjuju ob 25-letnici preselitve knjižnice Sormani v današnje prostore opisal zgodovino knjižnice, ki je bila ustanovljena okoli leta 1890 kot okrožna knjižnica za osebje šol in uradov. Knjižnica je skozi leta večkrat spremenila lokacijo. Med drugo svetovno vojno je bila knjižnica v gradu Castello Sforzesco močno poškodovana, uničenih je bilo več kot 300.000 knjig, ob obisku so nam povedali, da celotna zbirka. Po vojni so zbirko obnovili s pomočjo donacij, večji del gradiva pa so z donacijami prispevali milanski meščani in pomembne kulturne institucije. Leta 1956 je knjižnica dobila nove prostore, kjer domuje še danes, v Palazzo Sormani.

Novo knjižnico so tedaj zasnovali za približno petsto bralnih mest in milijon knjig. Ob ponovnem odprtju leta 1956 se je knjižnica predstavila kot moderna in inovativna ustanova. Takratni župan Virgilio Ferrari je pohvalil racionalnost, bogastvo opreme in skrbno načrtovano funkcionalnost. Stavba obsega 7000 kvadratnih metrov in stoji ob zgodovinskem vrtu, ki obiskovalcem nudi zeleno oazo sredi mesta. Knjižnica je po preselitvi v Palačo Sormani postala eden najpomembnejših kulturnih in izobraževalnih centrov Milana, kjer ponujajo številne kulturne dogodke, kot so literarni večeri, razstave in predavanja. Ponaša se tudi s sodobnimi depoziti in skladišči, kjer hrani dragocena dela in periodike, ki jih uporabljajo raziskovalci in študentje iz vsega sveta.

Danes hrani približno milijon knjig, od tega veliko humanističnih, pravnih in umetniških del. Ima tudi obsežen arhiv časopisov in mikrofilmov, ki so neprecenljiv vir za raziskovalce družbene in politične zgodovine Italije. Palača Sormani je skozi stoletja postala simbol milanske kulturne dediščine. S svojo bogato zgodovino, umetniškimi zbirkami in sodobno knjižnico je ena najpomembnejših kulturnih ustanov v Milanu, ki še danes privablja tako ljubitelje arhitekture kot knjižničarje in raziskovalce. Nudijo tudi vodene oglede.

2.2 Knjižnica danes⁸
Zbirka knjižnice Sormani je bila v veliki meri obnovljena po drugi svetovni vojni. Knjižnica ima dvojno funkcijo; manjši del (1 %) je prosto dostopen, do večjega dela pa uporabniki nimajo prostega pristopa.

Hrani tudi dela iz 16. stoletja, pri čemer za njihovo ohranitev skrbijo restavratorji, zaposleni v knjižnici. Enega od njih smo imeli možnost spoznati, saj je kot sveže zaposlen z nami spoznaval knjižnice. Knjižnica vključuje tudi zgodovinsko zbirko serijskih publikacij, ki obsega več kot 20.000 naslovov in 7000 mikrofilmov, ki predstavljajo neprecenljive vire za raziskovanje politične in družbene zgodovine Italije. Katalogizirajo tudi zbirko gramofonskih plošč, ki trenutno obsega okoli 30.000 enot.

Med posebnimi zbirkami izstopa Stendhalova zbirka, posvečena francoskemu pisatelju Marie-Henriju Beyleju, bolj znanemu kot Stendhal. V dveh zgodovinskih sobah, bogato okrašenih s štukaturami iz 18. stoletja, so shranjene njegove knjige, rokopisi in drugi predmeti, ki pričajo o njegovih tesnih povezavah z Milanom. Zbirka vsebuje približno 1000 knjig, ki jih je pisatelj uporabljal in označeval, skupaj s predmeti, kot je njegov portret iz leta 1835.

2.3 Knjižnične zbirke in gradivo
Poleg Stendhalove zbirke knjižnica hrani še druge dragocene zbirke, med njimi zbirko Pincherle, ki obsega več kot 2000 knjig o literaturi 19. stoletja, ter zbirke pomembnih meščanov, kot sta zbirki Graziadia Isaia Ascolija in Enrica Vismareja, ki vključujeta redke arabske, perzijske in hebrejske rokopise ter pomembna dela iz lombardske zgodovine.

Knjižnica Sormani že od leta 1946 vključuje bogato avdiovizualno zbirko, ki je pionirska na področju glasbe in filma v knjižničnih zbirkah. Ta zbirka danes obsega več kot 63.000 dokumentov, vključno z glasbenimi CD-ji, DVD-ji, vinilnimi ploščami in VHS kasetami. Obiskovalci si lahko izposodijo do 10 enot DVD-jev ali CD-jev, na voljo pa so tudi prostori, kot je soba za mikrofilme, ki omogoča raziskovalcem dostop do arhivskih virov, in prostor, kjer lahko poslušajo ali si ogledajo avdiovizualne vsebine.

Poleg fizičnih zbirk je knjižnica v zadnjih letih razvila tudi zbirko e-knjig, ki so prosto dostopne za prenos. Pobuda omogoča dostop do del, ki niso več v prodaji, a so še vedno zaščitena z avtorskimi pravicami. V sodelovanju z avtorji in njihovimi dediči so uspeli digitalizirati številna pomembna dela avtorjev, povezanih z Milanom. V notranjosti knjižnice se nahajajo prostorne in svetle čitalnice, ki privabljajo študente, raziskovalce in kulturne navdušence. Te čitalnice ponujajo mirno in udobno okolje za delo, hkrati pa omogočajo dostop do obsežnih knjižničnih virov.

Pomemben del knjižnice predstavljajo njena skladišča, kjer so shranjene najdragocenejše in najstarejše knjige. Depozit “Budello” hrani incunabule in izdaje iz 15. stoletja, medtem ko je Knjižnični stolp, zgrajen po drugi svetovni vojni, zasnovan za hrambo večjih količin gradiv. Poleg tega je depozit “Navetta” namenjen periodičnim publikacijam, kjer so shranjeni zgodovinski časopisi in revije. Knjižnica ima tudi restavratorski oddelek, ki skrbi za ohranjanje dragocenih knjig, ki potrebujejo posebno obravnavo.

Knjižnica Sormani s svojo bogato zgodovino, storitvami in sodobnimi prostori ohranja dediščino preteklosti, hkrati pa omogoča dostop do znanja in kulture v današnjem digitalnem svetu.

2.4 Prostor za mlade in odprt oddelek
Knjižnica je šele leta 2019 odprla poseben oddelek za mladino. Pred tem ga sploh ni imela. Prostori mladinskega oddelka so zasnovani s kotički za samostojno branje, druženje, učenje in sprostitev. Odprt oddelek, ki obsega le 1 % knjižnične zbirke, je bil prav tako ustanovljen leta 2019. Nahaja se v pritličju in omogoča enostavno izposojo knjig. Knjige na tem oddelku niso starejše od štirih let, prav tako pa redno pregledujejo zbirko in »stare« knjige prestavljajo v skladišče. Poleg tega knjižnica ponuja številne storitve za različne skupine uporabnikov, vključno s programi za otroke, delavnicami za odrasle in podporo raziskovalcem.

Knjižnica Sormani se zaveda pomembnosti spodbujanja bralne kulture med mladimi, zato je leta 2019 odprla poseben prostor, imenovan Spazio Young (Prostor za mlade), namenjen mladim obiskovalcem in otrokom. Ta prostor nudi veliko izbiro knjig in omogoča samostojno branje, druženje, učenje in sprostitev. Poleg tega knjižnica organizira različne ustvarjalne delavnice in izobraževalne programe, s katerimi mlade spodbuja k branju.

V pritličju knjižnice se nahaja tudi odprt oddelek, kjer lahko obiskovalci dostopajo do tisoče romanov in knjižnih novosti. Tukaj so knjige prosto dostopne, bralci pa jih lahko takoj odnesejo domov ali prebirajo na licu mesta. Oddelek ponuja tudi tematske zbirke, ki obravnavajo aktualne dogodke, znanost, tehnologijo, potovanja in zelene življenjske sloge.

Knjižnica Sormani danes služi kot kulturno središče, ki organizira številne dogodke, kot so literarni večeri, predavanja, delavnice in razstave. Ti dogodki privabljajo široko občinstvo in prispevajo k bogatemu kulturnemu življenju Milana. Knjižnica se tudi aktivno vključuje v mednarodne projekte in sodeluje z drugimi knjižnicami po svetu.

3 Primerjava milanske in ljubljanske knjižnične mreže
Milanska in ljubljanska knjižnična mreža imata podobne cilje, a se razlikujeta v številnih vidikih. Knjižnična mreža v Milanu vključuje 25 knjižnic in bibliobus, skupno pa imajo okoli 1.400.000 enot gradiva, kar je približno ena enota gradiva na prebivalca Milana. V Ljubljani knjižnična mreža vključuje 34 knjižnic in bibliobus, s skupno nekaj več kot 1.800.000 enotami gradiva, kar je približno šest enot gradiva na prebivalca Ljubljane. V Milanu članarina ne obstaja, kar pomeni, da prebivalci Milana uporabljajo knjižnične storitve brezplačno, medtem ko je v Ljubljani članarina 18 EUR za odrasle in 11 EUR za upokojence ter študente.

Prebivalci Milana si knjige lahko izposodijo brez registracije, saj imajo kartico, ki jo uporabljajo za vse javne storitve, tudi za knjižnico. Ostali uporabniki se morajo v knjižnici registrirati. To lahko storijo tudi tujci, ki jim potem dodelijo kodo, s katero si izposojajo gradivo. Rok izposoje je en mesec, z možnostjo dvakratnega podaljšanja. Uporaba knjižničnih storitev v Ljubljani je mogoča z vpisom, čeprav vpis ni potreben za vse aktivnosti. Rok izposoje je tri tedne, z možnostjo enkratnega podaljšanja še za tri tedne. Zamudnin v Milanu ni. Če uporabnik zamudi, mu je prepovedana izposoja za toliko dni, kolikor je zamudil. V Ljubljani pa je zamudnina 0,40 EUR na enoto gradiva na dan.

Knjižnica Sormani, kot osrednja knjižnica v Milanu, ima manjši del zbirke prosto dostopen (1 %), večji del zbirke pa je v zaprtem dostopu. V osrednji enoti MKL, Knjižnici Otona Župančiča, je večina zbirke prosto dostopna. Knjižnica Sormani ima restavratorski oddelek, saj hrani tudi dela iz 16. stoletja ter ima bogato zgodovinsko zbirko serijskih publikacij, ki obsega več kot 20.000 naslovov in 7000 mikrofilmov. Knjižnica Otona Župančiča, ki je osrednja knjižnica MKL, ima obsežno zbirko avdio-vizualnega gradiva, ki obsega več kot 25.000 enot.

Obe knjižnični mreži ponujata številne storitve za izboljšanje digitalne pismenosti in dostopa do informacij, vključno z računalniško opremo, brezplačnim dostopom do svetovnega spleta ter rednimi delavnicami in tečaji. V obeh sistemih je očitna zavezanost k zagotavljanju dostopa do znanja in informacij ter spodbujanju kulture branja in izobraževanja. Razlike v organizaciji in delovanju odražajo različne pristope k izpolnjevanju ciljev ter prilagajanje potrebam in pričakovanjem lokalnih skupnosti.

Zaključek
Obisk Knjižnice Sormani in drugih milanskih knjižnic je omogočil vpogled v različne vidike njihovega delovanja in pristopov. Milanski knjižnični sistem uspešno naslavlja vse štiri prednostne cilje programa Erasmus+: zeleno, digitalno, vključujoče ter državljansko izobraževanje. Posebej zanimiva se nam je zdela organizacija bralnih skupin, ki potekajo v živo ali prek Zoom-a, kar omogoča dostopnost tudi tistim, ki fizično ne morejo prisostvovati srečanjem. Prav tako bi bilo zanimivo preučiti razvoj prilagojenih gradiv za ranljive skupine, kot so knjige s piktogrami, tihe knjige⁹ in tipanke. Takšno gradivo bi lahko ponudilo dodatno podporo otrokom s posebnimi potrebami ter uporabnikom, ki se jezika šele učijo.

Posebej izstopa njihova zavezanost vključevanju ranljivih skupin, spodbujanju digitalne pismenosti in sodelovanju z lokalno skupnostjo. To je tudi eden od razlogov, zakaj si prizadevamo te prakse prenesti (ali izboljšati obstoječe) v našo knjižnično dejavnost, kjer si prav tako prizadevamo izpolnjevati Erasmus+ prioritete. Vsi, ki jih zanima več o posameznih vidikih mobilnosti in delovanju različnih knjižnic, lahko obiščejo povezave do video objav na TikTok-u (tu je predstavljen bolj zabaven vidik mobilnosti, naučili pa se boste tudi kakšne nove italijanske ali litvanske besede), člankov na portalu Epale in do spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana, kjer je podrobneje predstavljeno naše delo v okviru akreditacije Erasmus+.

• Povezava do videoobjav na TikTok profilu MKL – Izmenjana obzorja: Milano.
• Povezava do objav na Instagram in Facebook profilu MKL.
• Povezava do članka o knjižnici Chiesa Rossa na portalu EPALE.
• Povezava do članka o opisu organizacije mobilnosti v Milanu na portalu EPALE.
• Opis konference Occupy Library in mobilnosti v Milanu v Knjižničarskih novicah.
• Akreditacija Erasmus

Viri in literatura

Constanzo, E. in Montecchi, G. (2011). Prison Libraries in Italy. Library Trends, 59(3), 509-519, https://core.ac.uk/download/pdf/4827172.pdf

Lenarčič, V. in Mohar, M. (2024). Knjižnica Chiesa Rossa (Milano) – splošna knjižnica kot prostor dostopnosti in inkluzivnosti. Portal EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/knjiznica-chiesa-rossa-milano-splosna-knjiznica-kot-prostor-dostopnosti-inkluzivnosti

Sassanelli, M. (2024). Milano, culture inside the San Vittore prison: ReverseLab is born. La Milan, https://www.lamilano.it/en/lifestyle/milano-culture-inside-the-prison-of-san-vittore-reverselab-is-born/

Šefman, M. (2024). Delovna mobilnost v Milanu in udeležba na Konferenci Occupy Library. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/delovna-mobilnost-v-milanu-in-udelezba-na-konferenci-occupy-library/

Šefman, M. in Jeklič, N. (2024). Poročilo z delovne mobilnosti v Milanu v okviru projekta Erasmus+. Portal EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/porocilo-z-delovne-mobilnosti-v-milanu-v-okviru-projekta-erasmus

1. Beseda “giallo” za kriminalne romane v Italiji izhaja iz zgodnjega 20. stoletja, ko je založba Mondadori začela izdajati serijo kriminalk z rumenimi naslovnicami, zaradi česar je izraz “giallo” (rumen) postal sinonim za žanr kriminalnih zgodb v Italiji. [↩]
2. “Silent book” je vrsta knjige, ki pripoveduje zgodbo izključno s slikami, brez besedila, kar bralcem omogoča, da zgodbo interpretirajo skozi vizualne namige in razvijajo svojo domišljijo ter kreativnost. [↩]
3. Več informacij o Biblio Express-u je v prispevku na portalu EPALE: Šefman, M. in Jeklič, N. (2024). Poročilo z delovne mobilnosti v Milanu v okviru projekta Erasmus. Portal EPALE, https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/porocilo-z-delovne-mobilnosti-v-milanu-v-okviru-projekta-erasmus [↩]
4. Platforma za ustvarjanje interaktivnih naprav, ki vključuje mikrokrmilnik in komponente za programiranje. Ponuja učenje elektronike in programiranja. [↩]
5. Komplet, ki združuje Lego kocke z računalnikom za sestavljanje in programiranje robotov. Uporablja se za učenje robotike in inženirstva. [↩]
6. Majhen robot, ki se programira s pomočjo barvnih kodiranih markerjev ali aplikacije. Uporablja se za učenje programiranja in robotike na zabaven način. [↩]
7. Vsebina poglavja je povzeta po: Collegiate (9. 7. 2024). Libraries in Milan and best places to study. https://www.collegiate.it/en/student-news/the-ten-best-libraries-in-milan/ in Comune di Milano (9. 7. 2024). Biblioteca Sormani. https://artsandculture.google.com/partner/biblioteca-sormani [↩]
8. Vsebina poglavja je povzeta po: Sistema Bibliotecario di Milano (9. 7. 2024). Biblioteca Sormani. https://milano.biblioteche.it/events?libraryId=30 [↩]
9. Tihe knjige (ang. silent books, it. libri senza parole) so slikanice brez besedila, ki pripovedujejo zgodbo izključno skozi ilustracije. [↩]