EAHIL 2026 – Mostovi do novih obzorij: inovacije na področju zdravstvenih informacij in medicinskih knjižnic
Uvod
Mednarodna konferenca EAHIL 2026, namenjena knjižnično-informacijskim strokovnjakom s področja medicine in zdravstvenih ved, je potekala med 8. in 12. junijem 2026 v Antaliji v Turčiji v organizaciji Evropskega združenja za zdravstvene informacije in knjižnice (EAHIL – European Association for Health Information and Libraries). Osrednja tema letošnjega srečanja je bila »Mostovi do novih obzorij: inovacije na področju zdravstvenih informacij in medicinskih knjižnic« (»Bridges to New Horizons: Innovations in Health Information and Medical Libraries«).
Program tokratne konference je ponudil vpogled v najnovejše trende, aktualne izzive in primere dobrih praks ter spodbudil razpravo o prihodnosti stroke. V ospredju programskih vsebin je bila umetna inteligenca (dalje UI), ki vse bolj vpliva na delo knjižnično-informacijskih strokovnjakov. Poleg predstavitev novih orodij je bilo veliko pozornosti namenjene tudi vprašanjem njihove odgovorne in smiselne uporabe. Več predavateljev je poudarilo, da uspešna podpora raziskovanju in izobraževanju v medicinskem okolju temelji na prepletu tehnologije, kakovostnih informacij in človeškega znanja.
Rdeča nit konference je bila povezovanje ljudi, znanja in tehnologije. Udeleženci so prikazali številne primere sodelovanja med knjižničarji, raziskovalci, zdravstvenimi delavci in izobraževalnimi ustanovami. Ti primeri so potrdili, da je učinkovita podpora raziskovalnemu in strokovnemu delu mogoča predvsem z interdisciplinarnim sodelovanjem ter aktivno izmenjavo izkušenj med posameznimi ustanovami in državami.
Ključne teme in strokovni poudarki
V programu konference so bile zastopane številne aktualne teme, večina predstavitev pa se je osredotočala na področja, ki trenutno najbolj vplivajo na razvoj medicinskih in zdravstvenih knjižnic.
Največ predstavitev je obravnavalo uporabo UI in drugih novih tehnologij v knjižnicah. Predstavljene so bile raziskave o uporabi velikih jezikovnih modelov pri informacijskem iskanju, pripravi sistematičnih pregledov literature, prilagajanju oziroma prevajanju iskalnih strategij za različne podatkovne zbirke in podpori raziskovalnemu delu. Številni predavatelji so predstavili praktične izkušnje z uvajanjem teh orodij v vsakodnevno delo.
Nekateri predavatelji so predstavili raziskave, v katerih so primerjali iskalne strategije, ki so jih pripravili s pomočjo UI, z iskalnimi strategijami, ki so jih pripravili izkušeni informacijski strokovnjaki. Rezultati predstavljenih raziskav so pokazali, da lahko UI bistveno pospeši pripravo iskalnih strategij in pomaga pri opredelitvi osrednjih pojmov raziskovalnega vprašanja. Kljub temu pa kakovost rezultatov še vedno temelji na strokovnem znanju, poznavanju metodologije sistematičnih pregledov literature in kritični presoji uporabnika.
Del predstavitev se je dotikal etičnih vprašanj, povezanih z uporabo UI. Predavatelji so opozorili na pristranskost algoritmov, omejeno preglednost delovanja sistemov UI ter na vprašanja glede zanesljivosti njihovih rezultatov. Večkrat so poudarili potrebo po jasnih smernicah za uporabo UI v raziskovalnem in zdravstvenem okolju.
Predavatelji so obravnavali tudi prihodnost izobraževanja uporabnikov ter preoblikovanja knjižničnih prostorov. Predstavili so primere digitalnih učnih okolij, novih izobraževalnih pristopov ter prilagajanja knjižničnih storitev potrebam različnih vrst uporabnikov: raziskovalcev, študentov in zdravstvenih delavcev.
Nekatere predstavitve so izpostavile spreminjajočo se vlogo informacijskih specialistov. Poleg tradicionalnih nalog ti vse pogosteje sodelujejo pri raziskovalni podpori, upravljanju raziskovalnih podatkov in pripravi sistematičnih pregledov literature ter tako v številnih ustanovah postajajo pomembni člani raziskovalnih skupin.
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi razvoju kompetenc knjižnično-informacijskih strokovnjakov. Med ključnimi kompetencami, ki jih je treba dodatno razvijati, so znanja s področja UI, odprte znanosti in upravljanja raziskovalnih podatkov ter metodologije sistematičnih pregledov literature.
Delavnice
Poleg predavanj so bile organizirane praktične delavnice, namenjene informacijskemu iskanju, pripravi sistematičnih pregledov literature in uporabi UI.
Delavnica »Can Chatbots and Large Language Models Help Design Expert-Level Search Strategies for Systematic Reviews?«, ki so jo vodile Morwenna Rogers, Alison Bethel in Anthea Sutton, je obravnavala uporabo klepetalnih robotov, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih, pri pripravi iskalnih strategij za sistematične preglede literature. Udeleženci so na praktičnih primerih preizkusili, kako lahko orodja, kot so ChatGPT, Copilot in Perplexity, pomagajo pri oblikovanju iskalnih strategij na podlagi raziskovalnega vprašanja in vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Za izbrano raziskovalno vprašanje so s pomočjo enega izmed klepetalnih robotov pripravili iskalno strategijo za podatkovno zbirko MEDLINE. Poseben poudarek je bil na kritičnem vrednotenju pripravljenih iskalnih strategij, relevantnosti pridobljenih rezultatov ter primerjavi njihove učinkovitosti s pristopom informacijskega specialista. Pokazalo se je, da so veliki jezikovni modeli koristni pri prepoznavanju ključnih pojmov in predlaganju ustreznih iskalnih izrazov, vendar pri zahtevnejših poizvedbah pogosto zaobidejo ključne metodološke podrobnosti. Predavateljice so zato poudarile, da UI trenutno ostaja predvsem podporno orodje, medtem ko sta kakovost in zanesljivost iskalnih strategij še vedno odvisni od strokovnega znanja informacijskega specialista.
V delavnici »Exploring Rayyan’s Features to Speed Up the Screening Process« sta Mala Mann in Meg Kiselva predstavili platformo Rayyan, namenjeno podpori presejanja literature pri sistematičnih pregledih. Udeleženci so se seznanili z možnostmi organizacije projektov, uvoza bibliografskih zapisov, označevanja referenc in sodelovalnega dela v raziskovalnih skupinah. Spoznali so, kako lahko UI pomaga pri razvrščanju rezultatov iskanja in pregledu in obdelavi večjega števila gradiv. Na praktičnih primerih je bilo prikazano, kako lahko Rayyan poenostavi delovni proces, izboljša preglednost odločitev o vključevanju študij in prispeva k učinkovitejši izvedbi sistematičnih pregledov literature. Predavateljici sta opozorili tudi, da lahko uporabniki po registraciji računa v Rayyanu brezplačno uporabljajo osnovne funkcionalnosti, medtem ko so naprednejša orodja, dodatne možnosti sodelovanja in dostop do vseh funkcij na voljo le v plačljivi različici.
Zaključek
Konferenca EAHIL 2026 je pokazala, da razvoj medicinskih in zdravstvenih knjižnic vse bolj zaznamujejo digitalna preobrazba, odprta znanost in UI. Hkrati pa je potrdila, da ostaja vloga knjižnično-informacijskih strokovnjakov nepogrešljiva pri vrednotenju informacij, podpori raziskovanju in razvoju novih storitev.
Predstavljeni primeri dobrih praks so pokazali, da uspešno vključevanje novih tehnologij ni odvisno le od zmogljivosti orodij, ampak predvsem od strokovnega znanja, izkušenj in kritične presoje njihovih uporabnikov.
Ugotovitve konference so pomembne tudi za slovenske specialne in visokošolske knjižnice, kjer se vse bolj krepi vloga knjižnično-informacijskih strokovnjakov pri podpori raziskovanju, izobraževanju in odprti znanosti. Tudi v Sloveniji se vse bolj kaže potreba po pridobivanju novih znanj in kompetenc, zlasti na področjih umetne inteligence, metodologije sistematičnih pregledov literature ter upravljanja raziskovalnih podatkov. Ob vse širši uporabi orodij UI postaja sposobnost kritičnega presojanja in vrednotenja rezultatov ključna kompetenca. Hkrati se pojavlja potreba po oblikovanju smernic za odgovorno in etično uporabo umetne inteligence v knjižničnem in raziskovalnem okolju.
Predstavljeni primeri dobrih praks potrjujejo pomen aktivnega vključevanja knjižnično-informacijskih strokovnjakov v raziskovalne skupine, kjer s svojim znanjem prispevajo k pripravi sistematičnih pregledov literature, podpori odprti znanosti in zagotavljanju dostopa do kakovostnih znanstvenih informacij. Številne rešitve bi bilo mogoče uporabiti tudi v slovenskem okolju, zlasti pri podpori raziskovalcem v zdravstvenih ustanovah, visokošolskih zavodih in raziskovalnih organizacijah.
Tudi v Sloveniji knjižnice vse pogosteje prevzemajo izobraževalno vlogo na področju informacijske pismenosti, odprte znanosti in uporabe orodij UI, kar dodatno potrjuje aktualnost tem, predstavljenih na konferenci. Teme, predstavljene na konferenci, se ujemajo z aktivnostmi, ki jih slovenske knjižnice že postopoma izvajajo na področju raziskovalne podpore, izobraževanja uporabnikov ter uvajanja storitev, povezanih z odprto znanostjo in novimi tehnologijami.
Udeleženci iz Slovenije: Irma Jedlovčnik (Sandoz Lek), David Ožura (Onkološki inštitut Ljubljana), Simona Juvan (Univerzitetni klinični center Ljubljana) (osebni arhiv)
Izjava o uporabi generativne UI in UI-podprtih tehnologij pri pisanju: Pri pripravi prispevka je bilo uporabljeno orodje Copilot (MS) za pomoč pri izboljšanju jasnosti besedila. Vsa vsebina, generirana z UI, je bila temeljito pregledana, preverjena in prilagojena. Avtorica prevzema polno odgovornost za končno vsebino.