e-IRG (e-Infrastructure Reflection Group)
e-IRG (e-Infrastructure Reflection Group) je strateška skupina za boljšo integracijo delovanja na področju evropskih e-infrastruktur in povezanih storitev, znotraj in med državami članicami, na evropski ravni in globalno. Poslanstvo e-IRG je podpirati skladno, inovativno in strateško evropsko politiko e-infrastruktur ter razvoj konvergentnih in trajnostnih storitev e-infrastruktur na ravni Evrope. Pod okriljem Predsedovanja Svetu EU strateška skupina e-IRG vsako leto organizira dva odprta dogodka.
Delavnica in okrogla miza e-IRG pod okriljem letošnjega španskega predsedovanja EU z naslovom Veščine v okviru e-infrastruktur (Skills in the frame of e-Infrastructures) je med 29. in 30. novembrom 2023 potekala na Politehnični univerzi v Valencii v Španiji, dogodek pa je preko spleta spremljala zainteresirana javnost po vsem svetu. Skupaj se je dogodka udeležilo več kot 110 posameznikov, največ iz držav članic EU ter širše Evrope, nekaj pa tudi iz Etiopije, Japonske, Kanade, Savdske Arabije, Turčije itd.
Tokratne vsebine delavnice so bile povezane z veščinami zaposlenih v knjižnicah, z dolgoročnim in strateškim načrtovanjem upravljanja znanja zaposlenih v knjižnicah ter njihovim izpopolnjevanjem za učinkovitejše delo v prihodnosti. Veščine v zvezi z e-infrastrukturami, upravljanjem podatkov in znanostjo o podatkih postajajo namreč vse pomembnejše glede na trenutno potrebo po FAIRifikaciji podatkov in tehnoloških trendih na področju umetne inteligence in analize podatkov. Vloga skrbnikov podatkov postaja vse bolj kritična in nujna. Vzporedno je umetna inteligenca glavni trend v razvoju e-infrastruktur, hkrati z nujnostjo po analizah in upravljanju podatkov, kjer so nepogrešljive tudi povezane veščine zaposlenih v knjižnicah.
Razvoj primernih učnih vsebin in kurikulov za upravljanje s podatki je podprla tudi Evropska komisija, ključni pa bodo v prihodnjih razpisih EU. Izjemnega pomena v prihodnjem desetletju bo upoštevanje razvoja veščin na področju upravljanja s podatki v različnih izobraževalnih procesih, mdr. tudi v knjižničarski stroki. Slednje ne samo v Evropi, ampak tudi zunaj nje. Tako bo lahko nastala nova generacija skrbnikov podatkov (data stewards, data managers), ki bo kompetentno in opolnomočeno nudila pomoč uporabnikom knjižnic na univerzah, v raziskovalnih zavodih, pa tudi v splošnih knjižnicah, na katere se tudi v Sloveniji obrača vse več posameznikov, ki iščejo podporo in pomoč pri lastnem znanstvenoraziskovalnem delu.
Cilj tokratne delavnice je bil usmerjen v ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja učnih vsebin za usposabljanje knjižničarjev za prihodnje delo in upravljanje s podatki, umetno inteligenco in podatkovno analitiko ter e-infrastrukturami. Prav tako je bila v okviru dogodka pripravljena okrogla miza z diskusijo na temo razvoja povezanih EU politik za spodbujanje ustvarjanja ustreznih strokovnjakov, zlasti skrbnikov podatkov v knjižnicah v prihodnjem strateškem obdobju.
Na tokratni delavnici in okrogli mizi v Valencii pod okriljem španskega predsedovanja EU sta bila predstavljena dva primera dobre prakse – španski in slovenski nacionalni primer infrastruktur za podporo znanstvenoraziskovalnega dela. Med predavatelji je sodelovala tudi dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je predstavila slovensko knjižnično infrastrukturo, njeno integriranost v skupen sistem slovenskega znanstvenoraziskovalnega dela, ki omogoča podporo razvoju Odprte znanosti v Sloveniji, ter slovenske razvojne strategije učnih programov in vsebin, ki smo jih v Sloveniji integrirali za podporo Odprte znanosti.
dr. Ines Vodopivec
V svoji predstavitvi je zajela različne, sicer medsebojno povezane vidike slovenske knjižnične infrastrukture, ki nam omogoča edinstveno vzajemno podatkovno izmenjavo, kar morda premalokrat izpostavljamo. Poudarila je enotno identifikacijo podatkov (ID za avtorje in posamezne objekte), ki je razvita znotraj IZUM-ove platforme COBISS in omogoča poenoteno povezovanje sistemov od SICRIS-a in zapisov v repozitorijih posameznih slovenskih univerz do Digitalne knjižnice Slovenije, ki jo razvija NUK.
Še pomembneje pa se je navezala na veščine in znanja, na kadre, ki v ozadju celotne infrastrukture že desetletja gradijo kontrolirano podatkovno okolje. Že res, da šele v zadnjem času govorimo o podatkovnih skrbnikih, upravljavcih podatkov, a ne smemo pozabiti, da so knjižničarji že ves čas tisti, ki slovensko knjižnično infrastrukturo tudi gradijo ter ne nazadnje omogočajo storitve za podporo znanstvenoraziskovalnega dela (npr. bibliografije raziskovalcev, vključno s tipologijo 2.20 za zaključene znanstvene zbirke raziskovalnih podatkov, habilitacijski obrazci, podpora oddaji podatkov v ADP itd.). Poudarila je pomen integriranega izobraževanja ter udeležencem predstavila izobraževanje, ki ga NUK po Zakonu o knjižničarstvu (ZKnj-1) izvaja za vse vrste knjižnic in kaj razvijajo kolegi, ki delujejo na področju znanosti v okviru projekta SPOZNAJ.
Udeleženci okrogle mize.
Na okrogli mizi je nato tekla beseda o strateškem oblikovanju politik, ki bi lahko dolgoročno ter trajnostno zagotovile primerno upravljanje s podatki na evropski ravni. Tudi na tem področju se je Slovenija primerno sistemsko in učinkovito usmerila v zagotavljanje trdnih nacionalnih temeljev s sprejetjem pravno-formalnih podlag za razvoj Odprte znanosti v Sloveniji.