Dve mesti, dve knjižnici: zgodba o različnih poteh do bralcev

Izvleček
V prispevku sta primerjani Mestna knjižnica Ljubljana in knjižnica Deichman iz Osla na podlagi izkušenj in opažanj dveh zaposlenih iz MKL, ki sta bili maja 2023 tam na delovni izmenjavi v okviru programa Erasmus+. V uvodu so primerjani mesti Ljubljana in Oslo ter njuni knjižnični mreži. V nadaljevanju so predstavljene knjižnica Deichman in bistvene skupne značilnosti vseh enot, na podoben način sledi še predstavitev Mestne knjižnice Ljubljana.

Ključne besede: splošne knjižnice, Deichman, Mestna knjižnica Ljubljana, Oslo, Ljubljana, Erasmus+, sledenje na delovnem mestu

Uvod
Bibliotekarki iz Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), Maja Šefman in Špela Plestenjak, sva se v okviru projekta Erasmus+ odpravili na delovni obisk v Oslo, ki je potekal med 6. in 13. majem 2023. Najin cilj je bil spoznati njihov knjižnični sistem in njihove dejavnosti ter ugotoviti, kaj od tega bi lahko prenesli v slovensko okolje. Več o najinih izkušnjah med izmenjavo si lahko preberete v Poročilu z delovnega obiska na Norveškem v okviru projekta Erasmus+, tokrat pa sva se posvetili primerjavi obsega, organizacije in aktivnosti Mestne knjižnice Ljubljana in knjižnice Deichman iz Osla.

Primerjava med knjižnico Deichman (Oslo) in Mestno knjižnico Ljubljana
Obe knjižnici sta največji splošni knjižnici v državi in obe se nahajata v glavnem mestu. Glavno mesto Norveške, Oslo, je po površini mestne občine približno dvakrat večje¹ od glavnega mesta Slovenije in mestne občine Ljubljana.² Oslo obsega 454 km2, Ljubljana pa 275 km. Oslo ima 709.037 prebivalcev,³ približno dvakrat več kot Ljubljana, ki jih ima 297.575.⁴ Kljub razliki med površino in številom prebivalcev v mestu in okolici pa ima splošna knjižnica Deichman manj organizacijskih enot (22) kot MKL (34 in bibliobus), vendar so enote MKL manjše. V Oslu ne poznajo tako majhne knjižnice, v kateri bi delal samo en zaposlen. Njihove organizacijske enote so precej velike z vsaj dvema ali tremi zaposlenimi.

Tabela 1: Primerjava podatkov med Mestno občino Ljubljana/MKL in občino Oslo/Knjižnica Deichman (*Letno poročilo MKL 2023. **Oslo’s Deichman libraries go live with new Danish library solution (2023). *** Podatek je izračunan glede na zgornje število prebivalcev obeh mest in število članov, vpisanih v obeh knjižnicah, za MKL je to približno 80.000 članov, pri Deichmanu pa 500.000 (vir: glej točki 5 in 6; pri obeh so podatki iz leta 2023). Poleg tega, da je število članov zaokroženo, nisva izločali števila članov, ki so v obe knjižnici glavnih mest vpisani iz drugih delov države, zato je odstotek članstva zgolj približek)

Dostopnost knjižnic je različna. Čeprav so Deichmanove enote odprte manj časa (v povprečju 6–8 ur/dan; od 10.00 do 16.00 ali 18.00), so članom dostopne dlje. Vsak član, ki je starejši od 15 let, lahko s knjižnično izkaznico vstopi v večino knjižnic in vse uredi sam (gradivo si lahko tudi izposodi in vrne) vsak dan med 7.00 in 22.00, le da do 10.00 in po 16.00 ali 18.00 knjižnično osebje ni prisotno.

Pri inventarnih enotah gradiva ni velike razlike, Deichman ima približno 100.000 enot gradiva manj, kar je pravzaprav malo glede na število prebivalcev. Približen odstotek včlanjenih prebivalcev je v knjižnici Deichman bistveno višji, 70 odstotkov v primerjavi z Mestno knjižnico Ljubljana, v katero je včlanjenih 27 odstotkov. Najpomembnejši dejavniki za velik odstotek včlanjenih so najverjetneje brezplačno članstvo, daljši roki izposoje, neobračunavanje zamudnin in daljši čas dostopnosti knjižnic, torej možnost vstopa s člansko izkaznico tudi v urah pred odprtostjo ali po njej, ko knjižnično osebje ni prisotno. Druge okoliščine oziroma dejavnosti, s katerimi nagovarjajo prebivalce in lokalne skupnosti, bova predstavili v naslednjem poglavju.

Obe knjižnici sta prisotni tudi na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, X (Twitter), YouTube), Mestna knjižnica Ljubljana pa ima profil tudi na družbenem omrežju TikTok. Razlog za neuporabo omrežja TikTok v knjižnicah Deichman je v neskladnosti aplikacije z zahtevami o varstvu osebnih podatkov zaposlenih. Nekatere enote, predvsem tiste, ki so namenjene mlajši populaciji, bi si ga želele imeti in so ga med epidemijo covid-19 tudi začasno kreirale (in inkognito obdržale). Pomembna razlika je tudi ta, da v knjižnici Deichman pripravljajo tudi podkaste za vse starostne skupine, med njimi tudi za mlade in otroke. V Mestni knjižnici Ljubljana smo letos začeli pripravljati podkaste za odrasle, trenutno lahko poslušate intervjuje z zaposlenimi v naših enotah.

Knjižnica Deichman
Deichman⁵ je najstarejša splošna knjižnica na Norveškem. Vse je začelo s smrtjo Carla Deichmana, ki je bil sicer rojen na Danskem, a je večino življenja preživel na Norveškem. Bil je investitor, javni uslužbenec in velik pokrovitelj umetnosti ter znanosti. V lasti je imel okoli 6.000 knjig, kar je bila za tiste čase zelo impresivna zbirka. Menil je, da znanje ustvarja boljše državljane, in njegove vrednote še danes ostajajo jedro knjižnice, ki je poimenovana po njem. Carl Deichman je umrl leta 1780, v oporoki pa je vse knjige zapustil mestu Oslo (takrat še Kristiania). Pet let po njegovi smrti, leta 1785, je nastala knjižnica Deichman.

Slika 1: Osrednja enota knjižnice Deichman,Bjørvika (foto: osebni arhiv avtoric)

Osrednja enota je Bjørvika, v kateri se nahajajo tudi skupne službe, administracija in uprava. V vseh enotah knjižnice sta urejena samostojna izposoja in vračanje gradiva. Rok za izposojo gradiva je en mesec, za novo in aktualno gradivo pa 14 dni, to je na knjigi označeno z nalepko, ki bi jo lahko prevedli kot »hitra (iz)posoja«. Blagajniškega poslovanja skoraj ni, saj ni članarin in zamudnin, računajo le opomine ali izgubljeno gradivo. Zaposlene prepoznamo po brezrokavnikih z logotipom. Organizacija dela je zelo sproščena in na voljo imajo veliko časa za organizacije raznih prireditev. Knjižnice so zelo prijazne družinam in veliko zaposlenih dela za krajši čas (npr. vodja Jezikovne kavarne dela le dva dni v tednu, ker njegov otrok ni dobil mesta v vrtcu).

Knjižnice so urejene kot »self-service« in uporabniki lahko vse uredijo sami. Gradivo si izposodijo in vrnejo na knjigomatu, ki jih sproti opozarja na posebnosti (npr. rezervacija, naročilo v drugo enoto …) in kam morajo knjigo postaviti. Imajo zanimiv sistem rezervacij po številkah. Člani, podobno kot pri nas, knjigo rezervirajo prek spleta, knjižničarji jo poiščejo in poskenirajo, sistem pa ji ob skeniranju dodeli naključno številko. Član dobi sporočilo, pod katero številko najde svojo knjigo med rezervacijami. Zaposleni v Deichmanu pravijo, da vse deluje brez težav. Tudi ko so uporabniki sami v knjižnici, še ni prišlo do večje namerno povzročene škode. Midve sva se na lastne oči prepričali, da so uporabniki zadovoljni, vse uredijo sami in se na zaposlene obrnejo samo, če potrebujejo pomoč.

Slika 2: Knjigomati za izposojo in vračanje gradiva v knjižnici Stovner, ena od enot knjižnice Deichman (foto: osebni arhiv avtoric)

Opazili sva tudi, da so povsod po knjižnici razporejeni zabojčki ali vozički, kamor lahko uporabniki odložijo knjige, za katere so pozabili, kje so jih vzeli.

Večinoma imajo knjižnice tudi prostor, kjer lahko obiskovalci pojejo malico ali si pripravijo (zdrav!) obrok. Dobra praksa, ki sva jo spoznali v knjižnicah Deichman, je tudi sodelovanje in povezovanje z lokalnim okoljem. V projekte knjižnice je velikokrat vključena lokalna skupnost (gojenje vrta, literarni/stripovski festivali, razne delavnice) in tudi sicer so knjižnice zasnovane po željah in potrebah prebivalcev (prostori za otroke in družine, študijski prostori, gradivo v jezikih priseljencev …). Knjižnični prostori so namenjeni tudi stiku z umetnostjo, razstavljajo predvsem lokalni umetniki, v osrednji knjižnici imajo za pripravo razstav in inštalacij zaposlenega tudi kuratorja.

Slika 3: Knjižne police v knjižnici Grunerlokka v eni od enot knjižnice Deichman, ki se spremenijo v bar (foto: osebni arhiv avtoric)

Knjižnice v projekte zelo vključujejo mlade in sodelujejo z njimi. V glavni enoti deluje tudi t. i. mladinski odbor, pet mladih, starih od 15 do 19 let, ki prihajajo iz najrazličnejših kulturnih in socialnih okolij. Odgovorni so za pripravo programa za mlade in v Bjørviki vsak petek organizirajo druženje. Večinoma je prisoten tudi DJ, kajti brez glasbe ne gre. Kljub temu, da so ti dogodki kar precej glasni, ima knjižnica tako dobro zasnovano akustiko prostora, da dogodek ni moteč za druge dele knjižnice.

Mestna knjižnica Ljubljana
Začetki MKL⁶ segajo v leto 1866, ko je bila ustanovljena narodna čitalnica Šentvid, predhodnica Knjižnice Šentvid, ki je danes ena od enot v mreži MKL. Čitalnica je bila eno prvih središč kulturnega in izobraževalnega delovanja v Ljubljani, kjer so se zbirali prebivalci, da bi se izobraževali in širili svojo bralno kulturo. Leta 1974 je bila kot zadnja izmed knjižnic iz mreže MKL ustanovljena Potujoča knjižnica, ki je omogočila dostop do knjižničnega gradiva prebivalcem v odročnejših delih Ljubljane in okolice, kjer ni bilo stalnih knjižnic. Leta 2008 so se vse območne ljubljanske knjižnice – Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Šiška in Slovanska knjižnica – združile v Mestno knjižnico Ljubljana. Pet let kasneje, leta 2013, je bila objavljena prenovljena spletna stran MKL, ki je olajšala dostop do informacij in storitev knjižnice za uporabnike. Enote MKL so počasi začele prehajati na samostojno izposojo gradiva leta 2016, ko sta bila v knjižnici Šentvid postavljena prva dva knjigomata. To je bila pomembna novost, ki je omogočila hitrejšo in enostavnejšo izposojo gradiva.

Danes imamo knjigomate v večini organizacijskih enot, a so namenjeni samo izposoji gradiva, vračanje je še vedno domena knjižničarjev. Pred nekaterimi enotami so postavljeni zaboji, kamor uporabniki lahko vrnejo svoje gradivo v času zaprtosti knjižnice. Prvi vračalnik knjig je dobila Knjižnica Rog, ki je svoja vrata odprla v oktobru 2023.

MKL svojim članom omogoča brezplačen dostop do zvočnih knjig prek aplikacije Audibook in e-knjig prek spletnega servisa COBISS Ela. V okviru MKL poteka veliko projektov za promocijo branja. Pri nekaterih je spodbuda tudi pridobljena brezplačna članarina. Eden takšnih projektov za odrasle je Mesto bere, pri katerem udeleženci vsako leto berejo s pripravljenega tematskega seznama, ki običajno vključuje med 50 in 70 naslovov, za sodelovanje pa je treba prebrati in zapisati svoje mnenje o vsaj petih prebranih knjigah.

Slika 4: Projekt Mesto bere v MKL (foto: arhiv MKL)

Slika 5: Zaključna prireditev Poletavcev (foto: arhiv MKL)

MKL je tudi nepogrešljiv del ljubljanskega kulturnega življenja, saj ima pestro ponudbo dogodkov za vse starostne skupine, od predavanj, delavnic in koncertov do številnih bralnih skupin. Za člane MKL je udeležba na vseh brezplačna.

Slika 6: Zlate hruške (foto: arhiv MKL)

Slika 7: Prireditve v MKL so dobro obiskane (foto: arhiv MKL)

Skupne službe in uprava MKL so tako kot pri knjižnici Deichman na isti lokaciji kot osrednja in največja enota, Knjižnica Otona Župančiča. Rok za izposojo gradiva je tri tedne (tudi za glasbo in filme), gradivo pa se lahko, če ni rezervirano, podaljša še za tri tedne. Skupen rok izposoje je torej šest tednov. Brezplačno članarino imajo otroci do 18. leta, invalidi in brezposelni, študenti in upokojenci plačujejo 11 evrov, odrasli pa 18 evrov članarine na leto. Zamudnina za knjigo znaša 0,40 evra na enoto gradiva na dan. MKL je že pred nekaj časa uvedla tudi samostojen prevzem rezervacij, ki je podoben kot v Oslu. Rezervacije so urejene po abecedi začetne črke priimka članov, na listku so izpisane prvi dve črki priimka in prva črka imena ter številka izkaznice. Člani gradivo poiščejo sami in si ga brezstično izposodijo na knjigomatu, kar marsikomu prihrani čas, ki bi ga izgubil s čakanjem v vrsti.

Zaključek
V zaključku primerjave med knjižnicama Deichman v Oslu in MKL v Ljubljani je očitno, da se obe knjižnici osredotočata na različne vidike svoje vloge v skupnosti. Deichman se močno osredotoča na ustvarjanje prijaznega in dostopnega prostora za prebivalce, v katerem se lahko družijo, izobražujejo, sodelujejo v programih in pridobijo praktične izkušnje na raznih delavnicah. Zelo so pozorni tudi na vključevanje mladih in družin z mlajšimi otroki, prostor knjižnic je prilagojen njihovim potrebam in interesom, kar spodbuja obiskovanje knjižnice kot varnega in družabnega okolja. Poleg tega predvsem osrednja knjižnica in spletni dostop ponujata ogromno dodatnih kulturnih prireditev in vsebin, kar dodatno krepi navezanost uporabnikov na knjižnico kot kulturno središče.

V primerjavi s prostorskimi možnostmi, (tehnično) opremljenostjo in široko dodatno ponudbo Deichmanovih knjižnic so v MKL ti vidiki uporabe knjižnic manj zastopani. Po drugi strani pa bolj postavlja v ospredje osrednjo dejavnost knjižnice, torej kakovosten nabor gradiva, svetovanje za branje, promocijo branja in kakovostne književnosti, kar je razvidno tudi iz številnih projektov, kot so Poletavci, najPoletavci, Mesto bere, Zlata hruška … Ti projekti niso namenjeni le spodbujanju branja, temveč tudi promociji ali razvoju poglobljenega branja. Sodelujoči, tako mladi kot odrasli, so zaradi bralnega udejstvovanja pri projektih nagrajeni, kar prispeva k njihovemu zadovoljstvu in krepi občutek pripadnosti širši bralni skupnosti. Povezovalno vlogo imajo tudi dogodki ob zaključkih projektov, ki so zelo dobro obiskani.

MKL prav tako uporablja družbena omrežja, vključno s TikTokom, za promocijo knjig in bralne kulture, kar kaže na prilagajanje sodobnim trendom in orodjem, ki so priljubljena predvsem med mladimi. Kljub temu je razlika v strategiji jasna: medtem ko Deichman poudarja pomembnost socialne interakcije in ustvarjanja skupnosti v knjižnicah, se MKL osredotoča na krepitev bralne kulture in pridobivanje novih bralcev. Ta osredotočenost na kakovostno branje je v Sloveniji še posebej pomembna, saj nedavne raziskave kažejo, da je v Sloveniji strastnih mladih bralcev⁷ kar 28 odstotkov, kar je bistveno več kot na Norveškem, kjer jih je le 13 odstotkov. Obe knjižnici predstavljata model uspešnega delovanja, vendar vsaka s svojimi specifičnimi pristopi in prioritetami, kar ponuja možnosti za medsebojno učenje in izboljšave.

Prispevek je pomemben za MKL, ker predstavlja možnosti, kako se knjižnične storitve lahko izboljšajo in kako se lahko druge knjižnice, tudi tiste iz tujine, učijo iz naših izkušenj. Pomemben je tudi za druge knjižnice kot prikaz razlik med splošnimi knjižnicami različnih držav.

Povezava do dnevnih videoobjav na TikTok profilu MKL: Izmenjana obzorja.

Viri in literatura 

De 10 største byene, tettstedene og kommunene i Norge. (2023). https://www.ssb.no/befolkning/folketall/artikler/de-storste-byene-og-tettstedene-i-norge

Deichman Library. Historical Information. https://oslobyleksikon.no/side/Deichman_Library

Mestna knjižnica Ljubljana. (2024). Letno poročilo MKL 2023. https://www.mklj.si/wp-content/uploads/2024/03/LETNO_POROCILO_MKL_2023-1.pdf

Oslo’s Deichman libraries go live with new Danish library solution. (2023). https://systematic.com/en-gb/industries/library-learning/news-knowledge/news/oslo-s-deichman-libraries-go-live-with-new-danish-library-solution/

1. Evropska komisija. Pridobljeno 28. 8. 2024, https://greenbestpractice.jrc.ec.europa.eu/node/650. [↩]
2. GURS [↩]
3. Statistics Norway (2023). Pridobljeno 28. 8. 2024, https://www.ssb.no/befolkning/folketall/artikler/de-storste-byene-og-tettstedene-i-norge [↩]
4. SURS, 1. 1. 2024. [↩]
5. Zgodovina knjižnice Deichman je povzeta po informacijah, pridobljenih med vodenim ogledom knjižnice Bjørvika (maj 2023), in po leksikonu Oslo Byleksikon. https://oslobyleksikon.no/side/Deichman_Library. [↩]
6. Zgodovina MKL je povzeta po spletni strani MKL pod poglavjem Zgodovina. https://www.mklj.si/zgodovina/. [↩]
7. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (2023). Pridobljeno 29. 8. 2024, https://www.gov.si/novice/2023-05-16-rezultati-mednarodne-raziskave-bralne-pismenosti-cetrtosolcev-pirls-2021/. [↩]