Družabne igre kot bibliopedagoška dejavnost v Mestni knjižnici Ljubljana

Izvleček

Igra je zelo pomembna v družbi, saj posamezniku omogoča poleg sprostitve osebnostno rast na zabaven način. Mestna knjižnica Ljubljana razpolaga z bogato zbirko družabnih iger, dostopnih uporabnikom. Delavnice na temo družabnih iger so v več enotah te knjižnice razmeroma dobro uveljavljena oblika bibliopedagoškega dela in so na voljo uporabnikom vseh starostnih skupin ter so dobro obiskane. Udeleženci delavnic se pogosto vračajo v knjižnico, se udeležujejo igranja različnih iger tudi samoiniciativno in pogosteje posegajo po literaturi, povezani s posamezno delavnico. Družabne igre v knjižnici omogočajo uporabnikom kakovostno preživljanje prostega časa in imajo pomembno povezovalno vlogo v družbi.

Ključne besede: igra, družabne igre, delavnice, Mestna knjižnica Ljubljana

Uvod

Igra je pojav, že od nekdaj prisoten tako v človeškem kot v živalskem svetu. Razlage teoretikov, ki skušajo podati bistvene elemente igre, se deloma razlikujejo, vsi raziskovalci pa se strinjajo z opredelitvijo tega pojava kot nečesa, kar presega zgolj biološke in fizične dejavnosti. Vsi poudarjajo nematerialni element igre in njeno razvedrilno vlogo (Strehovec, 2003, str. 9). Kratko, zelo splošno definicijo tega pojava podaja Slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer da je igra »dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo« (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014, str. 458).

Pojav iger sega daleč v zgodovino. Kot ugotavljajo raziskovalci, so družabne igre igrali že pred več kot pet tisoč leti na območju starega Egipta in Babilonije, kar nam dokazujejo zgodovinske najdbe. Igre so se pojavljale po različnih celinah (Afrika, Azija, Evropa, Amerika), se razvijale neodvisno druga od druge in se širile po svetu (Murray, 1952, str. 12, 226–238). Za najstarejšo družabno igro velja igra Senet, katere ostanke so našli v grobnicah v Egiptu iz časa približno 3500 let pr. n. št. (Piccione, 2014, str. 57). Prvo knjigo o igrah v evropski literaturi je dal napisati kralj Alfonz X. Kastiljski leta 1283. Med najstarejše igre spada tudi šah, ki se je skozi stoletja zelo spreminjal (Grunfeld, 1993, str. 9). Spreminjale so se tudi druge družabne igre, na primer tarok, saj se pravila te igre, ki jih poznamo v slovenskem prostoru, v marsičem razlikujejo od pravil, uveljavljenih v drugih okoljih (Praznik, 2025, str. 7).

Igra spremlja človeka v vseh življenjskih obdobjih, od zgodnjega otroštva naprej: raziskovalci poudarjajo, da imajo otroške igre poleg razvedrilne tudi pomembno vzgojno vlogo. Kot ugotavlja Ludvik Horvat, je »igra osnovno gibalo psihičnega razvoja v zgodnjem otroštvu ter osnova za primarne oblike učenja« (Marjanovič Umek in Zupančič, 2006, str. XI).

Tudi v drugih življenjskih obdobjih imajo igre pomembno vlogo. Posamezniki z igro razvijajo samozavest in se urijo v nadzorovanju čustev. Igre imajo močno terapevtsko vrednost in so dobro orodje za duhovno in čustveno rast. Pomagajo lahko premagovati težave in izboljšujejo kakovost bivanja (Prgić, 2020, str. 9, 10). Skupinske igre povezujejo in razvijajo občutek pripadnosti ter s tem na zabaven način razvijajo pozitivno skupinsko dinamiko. Omeniti je treba tudi, da družabne igre vplivajo na razvoj posameznikovih komunikacijskih zmožnosti (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999, str. 41, 43). Z igro se učimo načrtovanja in oblikovanja ciljev ter reševanja problemov. Ob igranju razvijamo zaznavne in miselne veščine ter usvajamo jezikovne spretnosti. Igra nam omogoča preizkušanje raznih scenarijev in različnih socialnih vlog ter vsestransko vpliva na oblikovanje osebnosti (Repovš, 2011, str. 35).

Ne moremo pa prezreti negativnega pojava, ki je prisoten v določenih okoljih in zadeva predvsem igre na srečo. Mišljena je past, v katero se lahko ujamejo posamezniki, ki jih povsem obvlada igralska strast in igrajo za denar (Grunfeld, 1993, str. 12). Vendar za veliko večino igralcev velja, da jim igre pomenijo predvsem sprostitev in zabavo z vsemi pozitivnimi učinki kakovostnega preživljanja prostega časa ob igri. K temu želijo prispevati tudi splošne knjižnice z izvajanjem različnih dejavnosti, povezanih z družabnimi igrami.

Izposoja knjižničnega gradiva je osnovna dejavnost splošnih knjižnic. Knjižnično gradivo je zelo raznovrstno in ga predstavljajo tiskani, zvočni, slikovni, elektronski in drugače tehnično izdelani zapisi ter drugo gradivo, namenjeno za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja (Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), 2001, 3. člen). Med knjižnično gradivo prištevamo tudi igre, ki so na razpolago uporabnikom v splošnih knjižnicah.

Družabne igre v enotah Mestne knjižnice Ljubljana

V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) so na voljo različne družabne igre, glede na želje uporabnikov in možnosti, ki jih ima posamezna enota. Knjižnica Otona Župančiča (KOŽ) ima v mediateki zbirko 93 iger, ki so na voljo uporabnikom. Ti si igro lahko kadar koli izposodijo in jo igrajo v knjižničnih prostorih. V skladu z Zakonom o knjižničarstvu splošne knjižnice omogočajo dostopnost in uporabo gradiv ter uporabo posebnih oblik dejavnosti, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture (ZKnj-1, 2001, 2. in 16. člen).

Omeniti velja, da je Melina Physicos Fifolt, ki je opravljala študentsko delo v Knjižnici Šiška kot študentka 3. letnika bibliotekarstva pri seminarju v okviru predmeta Digitalna knjižnica, za temo izbrala družabne igre, ki so uporabnikom na voljo v KOŽ. Oblikovala je digitalno zbirko družabnih iger, po kateri lahko z brskalnikom iščemo igre po imenu, zahtevnosti, zvrsti, tematiki, starosti, številu igralcev, času igranja, jeziku igre in letu izida, hkrati pa si lahko ogledamo tudi opis igre. Brskalnik je zelo dobro narejen in bi ob uspešni implementaciji na spletno stran MKL pomenil dodano vrednost za uporabnike pri izbiri igre. Dogovori za implementacijo digitalne zbirke že potekajo.

Poleg samoiniciativnega igranja se v MKL izvajajo tudi organizirane delavnice družabnih iger. Vodene delavnice imajo za razliko od samoiniciativnega igranja strokovno usposobljenega mentorja, ki v ustreznih prostorih po določenem urniku izvaja delavnico po vnaprej pripravljenem programu.

Sam sem zaposlen v Knjižnici Jožeta Mazovca (KJM), organizacijski enoti MKL, kjer že petnajst let izvajam delavnice šaha. Ker je v slovenskem jeziku zelo malo ustrezne šahovske literature, sem v ta namen kot pripomoček za voditelje takšnih delavnic in tudi za pomoč uporabnikom napisal priročnik, prilagojen potrebam, ki se kažejo pri izvajanju te bibliopedagoške dejavnosti v knjižnici (Praznik, 2022, str. 7). V zadnjih treh letih sem začel izvajati druženje ob šahovski igri tudi v Knjižnici Fužine. Ob šahu sem v tem obdobju v obeh navedenih knjižnicah začel izvajati tudi delavnice taroka. Ker so tudi knjige o taroku v slovenskem jeziku prava redkost kljub priljubljenosti te igre pri nas, sem napisal ustrezen učbenik, primeren za vsakogar, ki se želi seznaniti s pravili te igre in se poglobiti v številne primere iz prakse (Praznik, 2025, str. 5). Poleg teh dejavnosti sem v KJM med šolskimi počitnicami začel izvajati tudi delavnice z rubikovo kocko. Ob delavnicah, ki jih izvajam sam, sem želel raziskati, koliko delavnic z družabnimi igrami se izvaja v celotni MKL. Zanimali so me aktualni podatki, zato sem se osredotočil na letošnje leto in raziskal, v katerih enotah so se od januarja do vključno avgusta 2025 izvajale takšne delavnice.

Metodologija

Za izvedbo raziskave, osredotočene na časovno obdobje od januarja do avgusta 2025, sem izbral kvantitativno metodo, in sicer statistično analizo pridobljenih podatkov. Ta analiza izhaja iz možnosti preučevanja, ugotavljanja in analize več pojavov, ki zanimajo raziskovalca (Flere, 2000, str. 193). Z interno aplikacijo za spremljanje dogodkov v MKL sem pridobil podatke o delavnicah, ki so povezane z igrami. V raziskavo sem vključil tudi kvalitativne elemente. Kvalitativna analiza pridobljenih podatkov temelji na interpretaciji, kar pomeni, da raziskovalec skuša interpretirati pomene, ki jih izrazijo udeleženci v raziskavi prek lastnih mnenj in pogledov (Banjac, 2020, str. 22).

Podatke, pridobljene s kvantitativno metodo, sem preveril pri posameznih vodjih enot MKL, hkrati pa sem se informiral, ali se v kateri od knjižnic vodijo še kakšne igre, ki se ne beležijo v aplikacijo. Vodje so me napotili na posameznike, ki izvajajo tovrstne delavnice, in ti so mi posredovali podatke o delavnicah in igrah, ki potekajo v posameznih enotah. Pokazalo se je, da knjižničarji beležijo vse vodene delavnice, so pa v nekaterih knjižnicah na voljo igre, ki jih lahko uporabniki igrajo samoiniciativno in so jim ves čas na voljo.

V raziskavi sem si zastavil dva cilja. Želel sem ugotoviti, v kateri od enot MKL izvajajo delavnice, povezane z družabnimi igrami. Drugi cilj, ki sem si ga zastavil, pa je bil ugotoviti vpliv, ki ga imajo take delavnice na obisk knjižnice. Moja hipoteza je bila, da se udeleženci po izvajanju vodenih delavnic pogosto vračajo v knjižnico, igrajo družabne igre tudi, ko ne potekajo organizirane delavnice, in si pogosteje izposojajo literaturo, povezano s tematiko posamezne delavnice.

Rezultati raziskave

Raziskava je pokazala, da delavnice, povezane z družabnimi igrami, izvajajo v naslednjih enotah MKL: KOŽ, Knjižnica Bežigrad, KJM, Knjižnica Fužine in Knjižnica Franceta Škerla. Delavnice izvajajo zaposleni enkrat do dvakrat mesečno, z izjemo Knjižnice Franceta Škerla, v kateri delavnice potekajo v počitniškem času. Med vodene delavnice spadajo naslednje: Tarok v knjižnici, Igrive poteze, Igrive poteze za otroke, Šah v knjižnici in Šahovska šola v knjižnici za osnovnošolce. Omeniti velja tudi delavnico miselne igre Go, ki jo v prostorih KOŽ izvajajo predstavniki Go zveze Slovenije več mesecev v letu. Povprečna mesečna udeležba na vseh delavnicah, povezanih z družabnimi igrami, je med 6 in 20 udeleženci. Največ udeležencev prihaja na delavnico taroka, in sicer povprečno 20. Sledijo Igrive poteze s 14, Šah v knjižnici z 11, Šahovska šola za osnovnošolce in Go s po osmimi ter Igrive poteze za otroke s šestimi udeleženci povprečno na mesec.

Zanimiva je primerjava udeležbe na delavnicah, povezanih z družabnimi igrami, z nekaterimi drugimi bibliopedagoškimi dejavnostmi. Med dobro obiskane dejavnosti spadata Ura pravljic in delavnica ChatGPT. Ura pravljic kot zelo uveljavljena oblika bibliopedagoškega dela v KJM se je izvajala praviloma vsak teden od januarja do aprila 2025, s povprečno udeležbo devet udeležencev na srečanje. Delavnice ChatGPT kot ene najnovejših in najbolj priljubljenih delavnic, ki je bila v tem obdobju v KOŽ izvedena štirikrat, se je udeležilo povprečno 11 udeležencev. Delavnice taroka, ki je bila najbolj obiskana med bibliopedagoškimi dejavnostmi, povezanimi z družabnimi igrami, pa se je udeležilo povprečno deset udeležencev na srečanje. Na teh delavnicah so bile zastopane različne starostne skupine. Kot sem ugotovil v neformalnih pogovorih po končanih delavnicah, je bila izobrazbena struktura udeležencev raznovrstna, saj so na delavnicah sodelovali tako udeleženci z nižjo izobrazbo kot tudi visoko izobraženi udeleženci.

Poleg mesečnih delavnic se občasno izvajajo še nekatere druge delavnice, ki so povezane z igrami. Med te spada delavnica Rubikova kocka, ki je namenjena otrokom in jo izvajam sam v KJM med šolskimi počitnicami. Med poletnimi počitnicami v Knjižnici Bežigrad izvajajo delavnice za otroke Družimo se ob igri. Posebna oblika družabnih iger je igra Activefloor, ki je hibrid med družabnimi in računalniškimi igrami. To je gibalna igra, ki poteka z uporabo računalnika, projektorja in platna na tleh, na katerem je treba izvajati razne naloge. Activefloor se izvaja v Knjižnici Rog med šolskimi počitnicami ali ob posebnih dnevih (Prešernov dan, dan soseda ipd.). Delavnice Activefloor so običajno dobro obiskane. Na Prešernov dan se je te delavnice udeležilo 50 udeležencev. Ta je bila dobro obiskana tudi v prvem tednu letošnjega avgusta, ko je nanjo vsak dan prihajalo povprečno osem udeležencev. Rubikova kocka je še vedno aktualna, saj je prišlo na to enodnevno delavnico med zimskimi počitnicami 15 udeležencev. V zadnjem tednu avgusta pa se je dvodnevne delavnice udeležilo 13 udeležencev. Enodnevnih počitniških delavnic Družimo se ob igri, ki so bile organizirane v Knjižnici Bežigrad in v Knjižnici Jurija Vege, se je udeležilo povprečno pet udeležencev.

Udeleženci vodenih delavnic vse pogosteje prihajajo v knjižnico na druženje ob igri tudi v času, ko delavnice ne potekajo. Tu velja omeniti predvsem šah, ki ima v KOŽ že dolgo tradicijo, saj so bile v tej knjižnici v preteklosti pogosto izvajane šahovske delavnice in tudi ponudba šahovskega gradiva je pestra. Že pred leti so v knjižnici namestili nekaj šahovnic, ki so ves čas na voljo obiskovalcem, da lahko odigrajo partijo šaha. Zaradi velikega obiska se je pojavila ideja o vodenju dnevne statistike in obiskovalci so se lahko vpisali na seznam šahistov, ki skoraj vsak dan prihajajo igrat šah. Teh šahistov je približno 20 in če upoštevamo še 10 do 15 uporabnikov, ki jih ni na seznamu, obiskuje knjižnico vsaj 30 uporabnikov, ki vsak dan igrajo šah. Podobno kot v KOŽ tudi v Knjižnico Fužine skoraj vsak dan, posebej v zimskem času, prihajajo uporabniki igrat šah. Običajno se jih za šahovnico zbere od štiri do šest. Izvajanje delavnic šaha in tudi samoiniciativno igranje še dodatno spodbujata in motivirata sodelujoče, saj uporabniki pogosto želijo nasvet glede šahovske literature, primerne njihovemu znanju.

Tudi izvajanje delavnic taroka v omenjeni knjižnici je spodbudilo udeležence, da so se začeli dobivati za igranje kart v času, ko ni delavnice. Redno se namreč za tarok v Knjižnici Fužine enkrat na teden zbere vsaj šest igralcev, v zimskem času pa 10 do 15. Občasno ti igralci taroka pridejo tudi v KJM, kjer odigrajo partijo taroka. Podobno vodenje delavnic družabnih iger vpliva na obisk v Knjižnici Bežigrad, saj se udeleženci tudi tam zbirajo v času, ko ni delavnic, ob igranju različnih iger (Človek ne jezi se, Magnetni nogomet, Štiri v vrsto, Risk).

Na osnovi pridobljenih podatkov lahko ugotovimo, da ima pet enot MKL vsaj eno vodeno delavnico, povezano z družabnimi igrami. Po izjavah zaposlenih uporabniki igrajo družabne igre (Človek ne jezi se ipd.), ki so na voljo v posamezni knjižnici, vsaj občasno, za izvedbo delavnice pa je poleg prostorskih možnosti potrebno določeno znanje oziroma interes zaposlenega, ki lahko izvaja posamezno delavnico. Včasih je delavnico mogoče izpeljati tudi s pomočjo zunanjega izvajalca, kot v primeru igre Go, in je na ta način uporabnikom omogočena dodatna ponudba delavnic. Glede na pridobljene podatke lahko potrdimo hipotezo, da se udeleženci vodenih delavnic pogosto vračajo v knjižnico in sami igrajo družabne igre. To se dogaja tako v KOŽ kot tudi v preostalih enotah MKL, kjer zaposleni izvajajo vodene delavnice. Ugotovimo lahko, da delavnice zelo vplivajo na udeležence in posledično na obisk knjižnic, katerih povezovalna vloga postaja tako še opaznejša.

Sklep

Sklenemo lahko, da imajo družabne igre, vključno z organiziranimi delavnicami kot uveljavljeno obliko bibliopedagoškega dela v knjižnici, pomembno družbeno, izobraževalno in povezovalno vlogo. So učinkovito orodje za utrjevanje vloge splošne knjižnice kot osrednjega družabnega in izobraževalnega središča. Uporabnikom omogočajo poleg sprostitve tudi kakovostno preživljanje časa ob druženju in vplivajo na njihovo bralno pismenost. Udeleženci organiziranih delavnic pogosteje posegajo po literaturi, povezani s posamezno delavnico. Udeleženci šahovskih delavnic si na primer pogosteje izposojajo šahovsko literaturo. Ob tem posamezniki pridobivajo nova znanja, krepijo samozavest, se učijo sodelovanja in povečuje se njihov občutek pripadnosti, kar vse pozitivno vpliva na skupinsko dinamiko. Vse to pa ni pomembno le za osebnostno rast posameznika, ampak tudi za kakovostno sobivanje vseh v družbi.

Viri in literatura

Banjac, M. (2020). Uvod v kvalitativne metode zbiranja podatkov: opazovanje, intervju in fokusna skupina. Založba FDV.

Flere, S. (2000). Sociološka metodologija: temelji družboslovnega raziskovanja. Pedagoška fakulteta.

Grunfeld, F. V. (1993). Igre sveta. DZS.

Marjanovič Umek, L., Lešnik Musek, P. (1999). Simbolna igra: kaj jo določa in kako igra določa otrokov razvoj. Psihološka obzorja, 2-3, str. 41, 43.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2006). Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Murray, H. J. R. (1952). A history of Board-games other than Chess. Clarendon press.

Piccione, P. A. (2014). In Search of the Meaning of Senet. (6. 9. 2025). Academia. https://www.academia.edu/8169696/In_Search_of_the_Meaning_of_Senet?sm=b&rhid=34959606361

Praznik, N. (2022). Šah v knjižnici: nova bibliopedagoška dejavnost. Kraljevska igra.

Praznik, N. (2025). Tarok za vsakogar: pravila igre in primeri iz prakse. Kraljevska igra.

Prgić, J. (2020). Najboljše timske igre za vsako skupino. Svetovalno-izobraževalni center MI.

Repovš, G. (2011). Igre, vaje za misli in možgane. Gea, 21 (11), str. 35–39.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2., dopolnjena in prenovljena izd.). (2014). Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Strehovec, J. (ur.). (2003). Teorije igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku. Študentska založba.

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015).

Zupančič, M. (1999). Zgodnji razvoj otrokove igre z igračami: struktura, predmetno obnašanje in vsebina. Psihološka obzorja, 8, str. 115–135.