Drugačen zaključek za uspešne bralce 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja v šolski knjižnici OŠ Prule

Letošnje šolsko leto (2020/21) je prineslo veliko sprememb in prilagoditev, saj za vzgojno-izobraževalni proces ni bilo na voljo gledaliških in drugih kulturnih prireditev, obiskov različnih ustanov, še posebej ne za večje skupine (upoštevati je bilo treba posamezne mehurčke – matične razrede). Tudi v šoli so veljali strogi ukrepi ter prilagoditve, med drugim tudi obisk in uporaba storitev šolske knjižnice.

Naši učenci so celo šolsko leto brali ter sodelovali pri bralni znački, kar veliko število učencev 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja je uspešno doseglo zastavljene cilje. V preteklih letih so bili za nagrado deležni izletov, ogledov kulturnih ustanov ali prireditev, letos pa zaradi epidemioloških omejitev to ni bilo izvedljivo. Ker pa je zaključek bralne značke treba seveda nujno proslaviti, smo se na OŠ Prule domislili, da bi za učence pripravili nekaj zanimivega kar v šolski knjižnici. Ideja se je počasi oblikovala in končna zamisel je bila sledeča: zanimivosti zgodovine knjig. Večina učencev ve, kako danes nastajajo knjige, saj se o tem učijo pri različnih predmetih, ne vedo pa vsi, kako so knjige nastajale sto, tisoč ali dva tisoč let nazaj. Vsi učenci niti ne vedo, kakšne zaklade in dragocenosti hrani naša šolska knjižnica.

Odgovore na zastavljena vprašanja so učenci (ob upoštevanju vseh ukrepov) dobili v šolski knjižnici, kjer so si ogledali interaktivno predstavitev ter so si od blizu ogledali faksimile ter reprinte za slovenski narod pomembnih knjig.

Učenci so ponovili, da so bile knjige včasih pisane na veliko različnih nosilcih, ne samo na papirju (kamen, keramika, steklo, kovina, papirus, vosek, slonovina, les, platno in živalsko kožo). Ogledali so si tudi krajši posnetek izdelave pergamentnega rokopisa in ob tem dobili odgovor na vprašanje: »Ste vedeli, da so včasih pisali knjige na posebej obdelano živalsko kožo, ki se ji reče pergament?« Spoznali so tudi, da je izdelava takšnega rokopisa lahko trajala več let, včasih celo desetletja. Umetnost pisanja knjig in risanja ilustracij ter inicial (okrašene začetne črke) pa je bila zelo natančna in slikovita. Knjige so bile v preteklosti velika dragocenost in vir znanja, zato so jih pred krajo varovali tudi z verigami.

Takšen zaključek jim je bil omogočen, saj naša šola v šolski knjižnici hrani zaklade in dragocenosti, ki so shranjeni v posebnih vitrinah. Nekaj primerkov so si učenci, ob pomoči knjižničarke, podrobneje ogledali. Tako so doživeli potovanje skozi zgodovino od Brižinskih spomenikov in Biblije, do Slave Vojvodine Kranjske, pa vse do rokopisa Franceta Prešerna.

Kljub težkemu šolskemu letu je bilo pomembno, da so bili učenci nagrajeni za svoj trud ter ob tem pridobili tudi nova znanja in spoznanja ter zavedanje o kulturni vrednosti gradiva, ki nas je in nas še oblikuje kot narod.