Drobni tisk, manj opazno knjižnično gradivo?

Izvleček
Drobni tisk je knjižnično gradivo, ki obsega do štiri strani ali več, a brez zgoščenega besedila. Vsebuje pomembno (sodobno) vsebino družbenega, ekonomskega ali zasebnega značaja in izhaja občasno. To je zelo uporabno gradivo, ki ga zasebno velikokrat založimo ali zavržemo, v določenih knjižnicah pa ima svoje posebno mesto. Namen tega prispevka je predstavitev tovrstnega gradiva v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. V knjižnici imamo starejši in novejši drobni tisk, ki je ustrezno hranjen in zaščiten. Obstoječe gradivo bo čez nekaj let zagotovo digitalizirano in tako dostopno uporabnikom. Na novo tiskanega pa bo verjetno vse manj, saj bomo vse več objavljali v elektronskih medijih.

Ključne besede: knjižnično gradivo, drobni tisk, knjižnice

1 Uvod
Drobni tisk (Kanič idr., 2009) je knjižnično gradivo, ki obsega do štiri strani ali več, a brez zgoščenega besedila. Vsebuje pomembno (sodobno) vsebino družbenega, ekonomskega ali zasebnega značaja in izhaja občasno. To je obsežna skupina tiskov manjšega ali večjega formata; sem prištevamo letake, plakate, koledarje, izkaznice, razglednice, vizitke, vstopnice, vozne rede, gledališke in druge programe, navodila, vabila, zloženke in drugo. V virih bomo za to zvrst zasledili tudi izraza efermno gradivo ali efemera (iz grščine – enodnevnica) in akcidenčni tisk, ki pa se v Sloveniji redko uporabljata. Torej, to je zelo uporabno gradivo, ki ga doma velikokrat založimo ali zavržemo, v določenih knjižnicah pa ima svoje posebno mesto. Drobni tisk morata po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (iz leta 2006 in dopolnjenem iz leta 2009) pridobivati in hraniti Narodna in univerzitetna knjižnica ter Univerzitetna knjižnica Maribor. Na Slovenskem se tovrstno gradivo zbira že od leta 1807. Več o tem je predstavljeno v preglednih in izčrpnih člankih knjižničarskih kolegic – Branke Kerec in Veronike Potočnik v reviji Knjižnica.¹ Namen tega prispevka pa je predstavitev drobnega tiska v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije.

2 Začetki knjižnice Narodnega muzeja Slovenije
V primerjavi s knjigami in revijami je drobni tisk res manj opazen, a zato nič manj dragocen za raziskovalce in knjižničarje. Prav tako je bil (in je) privlačen za zasebne zbiratelje; med njimi je bil eden slovitejših grof Anton Aleksander Auersperg, ki je menda zbiral raznovrstno gradivo za svojo bogato zasebno knjižnico in ni nič zavrgel. Podrobnosti je zapisala dr. Anja Dular v razpravah, posvečenih znamenitemu politiku, pesniku in gospodarstveniku.² Smiselno je zapisati še nekaj o zgodovini knjižnice in »politiki zbiranja«. Njena preteklost sega v leto 1821, ko je bil na pobudo kranjskih deželnih stanov ustanovljen Kranjski deželni muzej. V tiskanem razglasu, ki ga je leta 1823 izdal deželni glavar in predsednik deželnih stanov baron Jožef Kamilo Schmidburg, je zapisano, da kulturni hram zbira tudi vsa tiskana in rokopisna dela s področij nacionalne kulture, domačega zgodovinopisja ter arhivalije (Reisp, 1976). Tako je začela nastajati pomembna zbirka tiskanih dokumentov o Kranjski. Za nadaljnjo rast fonda so bili omembe vredni darovi posameznikov, ustanov in društev. Izstopajo publikacije pomembnih kranjskih zasebnih knjižnic (na primer barona Jožefa Kalasanca Erberga iz Dola pri Ljubljani, Anastasiusa Grüna, Karla Dežmana) in društvenih knjižnic (Historično društvo za Kranjsko in Muzejsko društvo za Kranjsko). Zaradi naštetega so publikacije, ki jih najdemo med starejšimi tiski, tako raznovrstne in pokrivajo različna področja človekovega delovanja. Med njimi je nezanemarljiv tudi drobni tisk, ki je prav tako del narodne kulturne dediščine.

3 Hramba in zaščita drobnega tiska
V Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije hranimo starejši in novejši drobni tisk v škatlah iz kartona. Posamezni tiski so še posebej zaščiteni: hranimo jih v kuvertah ali mapah, raritete so zavite v ovoje iz brezkislinskega papirja, v veliki večini narejene po meri. Poskrbljeno je, da publikacije niso izpostavljene neugodnim klimatskim razmeram, kot velja za vse knjižnično gradivo, še posebej za starejše. Zaščiteno mora biti pred mehanskimi, kemijskimi in biološkimi poškodbami. S tem preprečimo poškodbe in nekoliko upočasnimo staranje gradiva. Velikokrat so tovrstne publikacije natisnjene na bolj nekakovostnem, cenejšem in krhkejšem papirju, zato to zahteva posebno hrambo. Drobni tisk se lahko hitro zmečka, če ni ustrezno shranjen, zato so škatle ali fascikli prava izbira. Tiskovine novejšega datuma v naši knjižnici skladiščimo na policah v priročni čitalnici, starejše pa v depoju.

4 Razporeditev in vsebina
4.1 Starejši drobni tisk
Pri starejšem tisku smo ohranili prvotno oziroma izvorno razporeditev, dovolili smo si le nekaj sprememb pri škatli z napisom Razno. Vse škatle so označene z rimskimi številkami, enoto v njej pa določa arabska številka. Vsega skupaj je 44 arhivskih škatel. Teme publikacij so raznolike, med njimi otroška bolnišnica, Narodna čitalnica, Kmetijska družba, Glasbena matica v Ljubljani, pravila društev, rudarska društva, Filharmonično društvo, Telovadno društvo Sokol, vabila in prireditve, koncertni sporedi slovenske filharmonije in drugo. Torej pester nabor podatkov za različne strokovnjake, ki raziskujejo našo preteklo zgodovino. Omeniti moramo tudi turistične zgibanke, večinoma iz tridesetih let dvajsetega stoletja. Razporedili smo jih glede na destinacijo: slovenski tiski, jugoslovanski in tuji. To je na pogled zelo privlačno gradivo, v živih barvah, z zanimivimi ilustracijami in predstavitvami krajev. Med njimi je propaganda za topliški turizem, planinske koče, obmorska letovišča, različna mesta in kraje od daleč in blizu. Gradivo smo večkrat uporabili kot razstavne eksponate v vitrinah meseca in jih predstavili v člankih. Obiskovalci knjižnice so bili večkrat prijetno presenečeni nad estetiko tovrstnih tiskov.

4.2 Novejši drobni tisk
V to skupino spadajo različne zloženke ter tu in tam kakšen plakat. Zloženke so namenjene predstavitvam razstav, muzejev, galerij, muzejskih predmetov, katalogov ali vodnikov po razstavah, društev, nekaterih slovenskih mest, projektov, nekaterih znamenitih osebnosti, zaščitenih območij (na primer naravnih parkov), umetnikov in drugo. Med njimi naletimo tudi na plakate, ki so reklama za razstave ali druge muzejske dejavnosti, in vabila, ki so včasih istočasno tudi kratke predstavitve razstav. Nekaj let je Narodni muzej Slovenije mesečno izdajal zloženke o vseh muzejskih dejavnostih za posamezen mesec, pred kratkim smo jih ukinili. Danes se nam novejši tisk morda ne zdi nič posebnega, ker je (še) aktualen (trenuten), v prihodnosti pa bo dobil spominsko in dokumentarno vrednost. V določenih mapah, pod rubriko nerazvrščeno, pa se najdejo tudi muzejska voščila, kartice, vizitke in podobno. Načeloma tega gradiva ne hranimo namensko, a če se vseeno včasih pojavi v knjižnici, ga posledično ustrezno shranimo.

5 Izposoja in vpisi v sistem
Novejši drobni tisk izposojamo na dom, izbrana stopnja dostopnosti je »časovno omejena dostopnost za 14 dni«. Starejšega izposojamo v čitalnico ali po potrebi uporabnikom določene strani fotokopiramo in pošljemo po elektronski pošti. Knjižničarji ugotavljamo, da je v zadnjih letih upadla izposoja tovrstnega gradiva, saj uporabniki potrebne informacije najdejo oziroma pridobijo na drugačen način. Starejše gradivo večinoma še ni obdelano oziroma ni najdljivo v sistemu COBISS, je pa narejen natančen popis – seznam, ki se nahaja v fizični in elektronski obliki. Novejši drobni tisk je obdelan in razdeljen na dva dela (oziroma na dve signaturni številki) – publikacije, ki so povezane zgolj z Narodnim muzejem Slovenije, in tiste, ki so povezane z drugimi kulturnimi ustanovami. Včasih ostra delitev ni mogoča, se je pa zgodilo, da tudi knjižničarji pri delitvi nismo bili najdoslednejši.

Izbor drobnega tiska v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije (foto: M. Hreščak)

6 Sedanjost in prihodnost
Drobni tisk v knjižnici pridobimo z zameno, darovi in lastno izdajo. V zadnjih letih je muzejskih izdaj vse manj, saj so se prenehale izdajati zloženke, kot so napovedi mesečnih dogodkov, razstav ter drugih dejavnosti in predstavitev zanimivih predmetov. Še vedno ostajajo kratka besedila ob knjižničnih vitrinah, večina oglaševanja pa se je preselila na spletno stran in družbena omrežja. Ob posebnih priložnostih se zgodi, da se izjemoma še izda tiskana različica. Podobno v veliki večini velja ne le za našo kulturno ustanovo, ampak tudi za druge. Virus covida-19 je spremenil marsikaj in večino človekovih dejavnosti preselil v spletno okolje. Ljudje smo se navadili na brezstično plačevanje, elektronsko poslovanje, iskanje vseh informacij po internetu in obiske kulturnih dogodkov v virtualnem okolju. Nekaj teh navad je še ostalo in seveda se pozna tudi finančni primanjkljaj, ki je posledica epidemije. Zaradi visokih finančnih izdatkov pri tiskanju se veliko ustanov odloča za elektronske izdaje. To je le eden od vzrokov za manj tiskovin …

Kakšna je prihodnost drobnega tiska v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije? Obstoječe gradivo bo čez nekaj let zagotovo digitalizirano in tako dostopno uporabnikom. Na novo tiskanega pa bo verjetno vse manj (mogoče bo tudi zamrlo), saj bomo vse več objavljali v elektronskih medijih. Podobno bo (in delno je že) z uvedbo elektronskih položnic in denarja. Prihodnost prinaša spremembe na vseh področjih človekovega delovanja. Vsekakor pa bo drobni tisk ostal vsaj v nekaterih knjižnicah in zanamce seznanjal s preteklim časom oziroma nekdanjimi navadami ljudi. Vsaj upamo, da bo tako …

Viri in literatura

Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P., in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Narodna in univerzitetna knjižnica.

Reisp, B. (1976). Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Obzorja.

Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub). (2006). Uradni list RS, št. 69/06 in 86/09, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3606

1. Branka Kerec je leta 2001 napisala članek z naslovom Nekonvencionalni tiskani (?) nosilci informacij danes: drobni tiski in slikovno gradivo z vidika ohranjevanja, obdelave in ponudbe, Knjižnica, 45/3. Veronika Potočnik pa leta 2010 prispevek Drobni tisk kot obvezni izvod v Narodni in univerzitetni knjižnici, Knjižnica, 54/3 [↩]
2. Nekdanja vodja Knjižnice Narodnega muzeja Slovenije dr. Anja Dular je leta 2009 v razpravah z naslovom Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün objavila besedilo Knjige Anastasiusa Grüna – Antona Auersperga v Narodnem muzeju Slovenije. [↩]