Dr. Mihael Glavan (15. 4. 1945–7. 3. 2022)
Dosegla nas je žalostna vest, da je preminil naš nekdanji sodelavec Mihael Glavan.
Dr. Mihael Glavan spada med najvidnejše strokovnjake ter poznavalce na področju zgodovine slovenske knjige in književnosti. Kot dolgoletni vodja Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (od 1983 do 2006) se je ves čas poklicno in ljubiteljsko intenzivno predajal skrbi za slovensko knjižno in pisno kulturno dediščino ter v ta namen deloval ne le na knjižničarskem, pač pa tudi na založniškem, publicističnem in razstavnem področju. Dr. Glavan, po izobrazbi slavist, je vedno posvečal posebno pozornost skrbi za popularizacijo slovenskega jezika in kulture, njegova bibliografija obsega številne strokovne in znanstvene prispevke, predvsem s področij literarne in kulturne zgodovine ter bibliotekarstva. Za svoje prizadevno delovanje na področju knjižničarstva je leta 1990 prejel Čopovo diplomo.
S posebno skrbjo je kot urednik pripravljal faksimile in ponatise pomembnih spomenikov slovenske pisne in knjižne zakladnice, predvsem prvih knjig iz obdobja reformacije (številne izdaje Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina), slovenskega srednjeveškega slovstva (Brižinski spomeniki, Stiški rokopis), Prešernovih Poezij, Zlate knjige poezij Simona Gregorčiča, Zemlje Edvarda Kocbeka, Solzic Prežihovega Voranca in še mnogih drugih. Pri izdaji je sodeloval s praktično vsemi najpomembnejšimi slovenskimi založbami: Mladinsko knjigo, Slovensko knjigo, Novo revijo idr. Svoje strokovno ukvarjanje z izdajanjem knjižnih faksimilov je analitično strnil v doktorski disertaciji, za katero je leta 2005 prejel nagrado Kalanovega sklada. Tako kot za izdajo faksimilov starih knjig in rokopisov si je prizadeval tudi za natis neobjavljenih besedil in zapisov iz slovenske rokopisne zakladnice. Eden od najpomembnejših projektov v tem smislu je uredništvo in prepis obsežnega korpusa dnevnikov pesnika in politika Edvarda Kocbeka, ki so več let zapored izhajali pri Cankarjevi založbi.
Ves čas si je prizadeval približati področje slovenske knjige in kulture odraščajoči mladini. Bil je avtor in urednik serije izobraževalnih dokumentarnih filmov o slovenski književnosti, namenjenih predvsem za uporabo v šolah. Poleg tega je s številnimi dokumentarnimi prispevki in intervjuji sodeloval v slovenskih medijih (RTV in tisk). Posebna skrb je veljala lokalni dolenjski kulturni zgodovini (Josip Jurčič, Louis Adamič ipd.). Bil je tudi dolgoletni urednik Grosupeljskega zbornika, domoznanske publikacije z dolgo in strokovno tradicijo.
Dr. Mihael Glavan se je v vseh letih svojega delovanja še posebej odlikoval kot izredno uspešen promotor slovenske literature in kulture doma in v tujini. Pripravil je okoli trideset razstav ter številna spremna predavanja in vodstva. Med njimi izstopajo strokovna organizacija in avtorska priprava razstave Rojstni list slovenske kulture, na kateri so bili predstavljeni najpomembnejši slovenski srednjeveški knjižni spomeniki – Brižinski, Rateški, Stiški in Čedajski rokopis. Izpostavili bi tudi razstave Prve slovenske knjige (slovenska protestantika 16. stoletja), Trubarjev in Ungnadov dar Evropi ter Ustvarjalci dveh kultur (hrvaško-slovenska predstavitev v Zagrebu in Ljubljani). Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi društva Rastoča knjiga in ob številnih domačih predstavitvah avtorsko pripravil odmevne razstave in predavanja v Nemčiji (München), Belgiji (Bruselj) in na Irskem.
Po upokojitvi je z nezmanjšano energijo nadaljeval svoje delo. Težko je v nekaj stavkih povzeti vso širino njegovega delovanja. Nadaljeval je z izdajanjem zbranih del Edvarda Kocbeka, objavil korespondenco Karla Destovnika Kajuha in njegove ljubezni Silve Ponikvar v nagrajeni knjigi Ljubimca z Vošnjakove ulice ter napisal tehtne monografijo in sinopsis stripa o Rudolfu Maistru ter knjižne študije o dolenjskih sorojakih Josipu Jurčiču, Franu Jakliču, Ivanu Zorcu. Kot sourednik je pripravil obsežno monografijo o Franu Saleškem Finžgarju. S posebno ljubeznijo in kot odličen poznavalec se je še naprej ukvarjal z obdobjem protestantike in s tega področja napisal albumsko monografijo o Primožu Trubarju. V Cankarjevem letu je sodeloval pri ponatisu pisateljevih pisem z Rožnika.
Praktično ni bilo ustvarjalca in obdobja v slovenski literaturi, ki ga dr. Mihael Glavan kot izjemen poznavalec ne bi bil sposoben pospremiti s tehtnim premislekom v obliki knjige ali strokovnega članka. Nenadna smrt ga je doletela sredi intenzivnega dela za antologijo Kocbekove poezije. Njegov doprinos v zakladnico raziskav slovenske literarne zgodovine je trajen in neizbrisen.
Dr. Mihaela Glavana bomo v svojem spominu ohranili kot izjemnega strokovnjaka in odličnega sodelavca. Njegovim bližnjim izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci Narodne in univerzitetne knjižnice
Naslovna fotografija: Arhiv NUK