Dostop do informacij v času epidemije – vloga medijev in civilne družbe
V zadnjem tednu septembra po vsem svetu potekajo aktivnosti, ki zaznamujejo Svetovni dan pravice vedeti (28. september). Ta dan so leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet), leta 2015 pa ga je za Svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še Generalna konferenca UNESCA.
Dogodek je odprla informacijska pooblaščenka, ga. Mojca Prelesnik, z uvodnim nagovorom in predstavitvijo dela Informacijskega pooblaščenca na tem področju. Opozorila je na pomembno vlogo, ki jo imajo mediji pri dostopu do informacij. Tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot Ustavno sodišče RS sta namreč medijem priznala posebno vlogo »javnih psov čuvajev«. Za demokratičen dialog je bistven hiter in celovit dostop javnosti do informacij, pri tem pa je vloga medijev ključna. To še zlasti velja za poročanje o temah, pri katerih je podan javni interes. Zaradi posebne družbene vloge medijev, bi moralo biti njihovo delovanje v času epidemije okrepljeno, pogoji za njihovo delovanje pa lažji. Statistika pritožbenih postopkov pred Informacijskim pooblaščencem kaže ravno obraten trend – od začetka epidemije v letu 2020 do danes se je povečalo tako število pritožb v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja kot število pritožb po Zakonu o medijih.
Sledila je okrogla miza, ki jo je povezovala mag. Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke z gosti. Udeleženci okrogle mize so razpravljali o vlogi medijev in civilne družbe pri dostopu do informacij. Strinjali so se, da se ta vloga s časom spreminja, na kar med drugim vplivajo razvoj sodobnih tehnologij, hiter tempo življenja in tudi delovanje v posebnih družbenih razmerah, kot je npr. epidemija. Predstavili so svoje izkušnje pri dostopu do informacij v času epidemije in opozorili na številne izzive, s katerimi se v teh razmerah srečujejo tako mediji kot nevladne organizacije. Zaključili so, da veljavna zakonodaja že sedaj omogoča širok dostop do informacij, težave pa nastajajo v praksi. Ker dostop do informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi in prispeva k odgovornejšemu delu javnega sektorja, so zavezance pozvali, naj tudi v praksi zagotovijo čim hitrejši dostop do informacij.
Novico povzela: Nataša Jordan (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: Alina Grubnyak (Unsplash)