Domoznanstvo, knjižnice in javnost

Domoznanstvo, knjižnice in javnost
Domfest je festival slovenskega domoznanstva, ki poteka bienalno, vsakič v drugi osrednji območni knjižnici. Prvi je potekal leta 2009 v Knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, nato pa smo preko Raven na Koroškem (2012), Nove Gorice (2014), Ptuja (2016), Ljubljane (2018), Kranja (2020) in Celja (2022) prišli do 8. Domfesta, ki je 25. oktobra potekal v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in se ga je udeležilo 62 udeležencev. Potekal je pod naslovom Domoznanstvo, knjižnice in javnost.

Dogodek sta organizirali Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj in drugimi osrednjimi območnimi knjižnicami. Sofinancirala sta ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota.

Strokovno o uspehih in izzivih na področju domoznanstva
Osrednji temi tokratnega Domfesta sta bili pregled izvajanja domoznanstva ob 20. obletnici vzpostavitve mreže osrednjih območnih knjižnic in javna podoba ter prepoznavnost domoznanstva. Uvodoma sta zbrane pozdravila in nagovorila dr. Albert Halász v imenu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Damjana Vovk, ki je poudarila, da postaja »v času globalizacije in hitrega tehnološkega napredka vloga domoznanstva še pomembnejša, saj nam omogoča, da ohranimo in cenimo edinstvene značilnosti naših lokalnih skupnosti«.

V imenu knjižnice gostiteljice je zbrane pozdravil dr. Albert Halász. Foto: Aleš Cipot

Strokovni del Domfesta smo začeli s prispevki, ki so se osredotočili na sistemske vidike izvajanja domoznanske dejavnosti v okviru osrednjih območnih knjižnic. Dr. Andreja Videc iz Osrednje knjižnice Celje je naredila kratek pregled izvajanja koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva kot tretje posebne naloge osrednjih območnih knjižnic. Osredotočila se je na izvajanje naloge ter pregled glavnih izvedenih aktivnosti, v okviru raziskave pa je preverila in predstavila stanje posameznih kazalcev uspešnosti izvajanja te posebne naloge.

Dr. Andreja Videc. Foto: Aleš Cipot

Mira Petrovič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je predstavila rezultate raziskave, ki je bila opravljena ob 20. obletnici imenovanja osrednjih območnih knjižnic in vzpostavitve njihovih mrež. Slovenske splošne knjižnice in Univerzitetna knjižnica Maribor so bili povabljeni, da s pomočjo anketnega vprašalnika ocenijo učinke koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva kot tretje posebne naloge osrednjih območnih knjižnic v obdobju 2003–2023. Rezultati opravljene raziskave so pokazali, da so knjižnice zadovoljne z dosedanjim medsebojnim sodelovanjem in si ga v bodoče želijo še krepiti in nadgrajevati. Za lažje sodelovanje knjižnic in hitrejši razvoj domoznanske dejavnosti v prihodnje pa bi bilo smiselno posodobiti vsebino tretje posebne naloge, razmisliti o ureditvi statusa kompetenčnega centra za domoznanstvo.

Mira Petrovič. Foto: Aleš Cipot

Dr. Vlasta Stavbar je orisala  delovanje Enote za domoznanstvo in posebne zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor ter zgodovinske in zakonodajne razloge za opravljanje domoznanske dejavnosti v knjižnici. Specifika izvajanja domoznanske dejavnosti v primerjavi z drugimi osrednjimi območnimi knjižnicami v Sloveniji je na mariborskem območju drugačna in zato unikatna. Z uveljavitvijo osrednjih območnih knjižnic v Sloveniji in njihovih posebnih nalog, med katerimi se ena izmed njih nanaša tudi na koordinacijo domoznanske dejavnosti na območju, sta Univerzitetna knjižnica Maribor in Mariborska knjižnica sprejeli dogovor o sodelovanju, ki ga je v prispevku natančneje predstavila.

Dr. Vlasta Stavbar. Foto: Aleš Cipot

Mag. Zoran Krstulović iz Narodne in univerzitetne knjižnice, ki se je v dogajanje vključil preko spletne konference, nas je seznanil s trenutnim stanjem in prihodnjimi smernicami digitalizacije knjižničnih zbirk, kar predstavlja ključni element za ohranjanje in širjenje dostopnosti domoznanskega gradiva. Poudaril je, da ostaja digitalizacija dolgoročen proces, ki bo zahteval stalno prilagajanje, in da bo v prihodnosti » ključno zagotoviti trajnostno financiranje, nadgraditi tehnične rešitve in izboljšati dostopnost do digitaliziranih zbirk, da bi se omogočila širša uporaba za raziskovalne in izobraževalne namene.«

Razmisleki o javni podob in prepoznavnosti domoznanstva
V drugem delu programa smo pozornost posvetili vprašanju javne podobe in prepoznavnosti domoznanstva ter prisluhnili predstavitvam raznolikih projektov in pristopov k domoznanski dejavnosti v knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah. Prva je spregovorila gostja iz Hrvaške dr. Dijana Muškardin, ki je predavala o domoznanskem pouku v izobraževalnih ustanovah Istrske županije. Institucionalizacija domoznanskega pouka v Istrski županiji je eden najpomembnejših in najuspešnejših projektov v zadnjih desetih letih, ki se izvaja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah Istrske županije. Izjemno sogovornico, ki nas je navdihnila s svojo energijo in zavzetostjo, smo prvič srečali že na Domfestu v Celju leta 2022, v letošnjem letu pa se je udeležila tudi okrogle mize na temo domoznanstva in mladih na Ptuju. Sicer je predsednica delovne skupine za uvedbo domoznanskega pouka za srednje šole Istrske županije in ena od avtoric dveh domoznanskih priročnikov. Vse domoznance je prijazno povabila na obisk in spoznavanje njihove dobre prakse v živo, kar smo kmalu zatem tudi realizirali v okviru strokovne ekskurzije Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino (14. in 15. november 2024.)

Dr. Dijana Muškardin. Foto: Aleš Cipot

Milena Antonić iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine republike Slovenije je predstavila projekta Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in Teden kulturne dediščine (TKD), ki sta tesno povezana. Odmevni vsakoletni dogodki v septembru in oktobru so praznik dediščine, ki združijo stroko, pedagoge, šolsko mladino, lokalne skupnosti, društva in zainteresirano javnost v prepoznavanju, odkrivanju, varovanju, domoznanstvu in širjenju pozitivnega odnosa do dediščine. Kot je poudarila, sta pogoj za uspeh in razvoj projekta izjemna predanost in pripadnost projektu ter pozitivna naravnanost vseh sodelujočih. K še bolj aktivnemu sodelovanju je povabila tudi knjižnice, ki lahko z domoznanskimi vsebinami veliko prispevajo k bogatitvi programa.

Milena Antonić. Foto: Aleš Cipot

Na festival domoznanstva smo povabili tudi Staneta Kocutarja, urednika oddaj na RTV Slovenija- regionalnem studiu Maribor, ki ga poznamo tudi po legendarni radijski oddaji Spominčice in dnevni rubriki Na današnji dan. Popeljal nas je skozi stoletje zgodovine radia na Slovenskem in poudaril, da je bil radijski medij že v izvirni zamisli namenjen tudi seznanjanju poslušalstva z domoznanskimi vsebinami.

Stane Kocutar. Foto: Aleš Cipot

Dr. Jerneja Ferlež iz Univerzitetne knjižnice Maribor je orisala zanimiv projekt Dnevi Maribora, ki predstavlja koncept širjenja pogleda na mesto. Posebna vrednost projekt je, da je povezal raznolike kulturne institucije in druge akterje v mestu ter z najbolj znanih mestnih območij pogled usmeril na tista, ki jih pogosto spregledamo, a so za mesto kot celoto nadvse pomembna.

Dr. Jerneja Ferlež. Foto: Aleš Cipot

V nadaljevanju smo prisluhnili še trem primerom dobre prakse v slovenskih splošnih knjižicah. Erika Marolt je predstavila promocijo domoznanskih dogodkov Mestne knjižnice Ljubljana v klasičnih in digitalnih medijih. Skupaj s sodelavko Vesno Trobec je v prispevku za zbornik Domfesta podrobneje ovrednotila način oglaševanja pri ključnih domoznanskih projektih Ljubljana v gibljivih slikah, Ljubljana moje mladosti in Zgodbe mojega kraja. Ana Černuta Deželak iz Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik je spregovorila o aktivnostih domoznanske skupine Kufe klub, ki jo v knjižnici vodi in moderira od njene ustanovitve leta 2018. Člani in moderatorka enkrat na mesec obravnavajo osebnosti in dogodke, ki so bili nekoč ali so danes na kakršenkoli način povezani s krajem. Kot zadnja je svoj referat predstavila Marjeta Gros iz Mestne knjižnica Kranj. Knjižnica je v letu 2022 prvič razpisala Literarni natečaj Franceta Pibernika, ki je namenjen vsem gorenjskim srednješolcem. Povod za oblikovanje natečaja je ohranjanje spomina na dolgoletnega profesorja Franceta Pibernika in na njegovo pedagoško delo, zato je natečaj ne le literarno obarvan, ampak tudi domoznansko, saj se navezuje na lokalno pomembno osebnost.

Erika Marolt. Ana Černuta Deželak. Marjeta Gros. Foto: Aleš Cipot

Vsi predstavljeni referati so izšli v obliki prispevkov v zborniku festivala, ki so ga prejeli vsi udeleženci Domfesta. Verjamemo, da bo zbornik dragocen vir informacij in navdiha za vse, ki se ukvarjajo z domoznanstvom ali se zanj zanimajo. Obenem upamo, da bo spodbudil nadaljnje raziskave, projekte in sodelovanje na tem področju.

Goropevškove nagrade za obdobje 2023–2024
V okviru festivala je potekala tudi podelitev Goropevškovih nagrad za izjemne uspehe na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah. Goropevškovo priznanje za izjemen prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva je prejela dr. Vlasta Stavbar, predstojnica Enote za domoznanstvo in posebne zbirke v Univerzitetni knjižnici Maribor. Goropevškovo listino je prejel Primož Premzl založnik, antikvar, galerist, publicist in neutruden zbiralec mariborskega in širše štajerskega domoznanskega gradiva. Slovesna podelitev je potekala v dvorani Gledališča Park, v kulturnem programu je nastopila prekmurska umetnica Tjaša Šimonka Kavaš, ki je navdušila z a cappella izvedbo prekmurskih napevov. Sledilo je druženje z nagrajencema in pogostitev v preddverju dvorane.

Prejemnika Goropevškovih nagrad dr. Vlasta Stavbar in Primož Premzl. Nagrajenca v družbi organizatorjev in članov komisije za Goropevškove nagrade. Foto: Aleš Cipot

Gostitelji Domfesta so nam ob koncu pripravili še ogled znamenitosti v srcu Pomurja. V družbi lokalne vodnice Brigite Perhavec, ki je sicer tudi direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, smo se sprehodili po lepo prenovljenem mestnem jedru in mestnem parku, obiskali pokrajinski muzej ter evangeličansko cerkev in izvedeli veliko zanimivosti o vsakdanjem utripu mesta in njegovih prebivalcev.

Zaključek
Odzivi in deljeni vtisi udeležencev kažejo, da je bil festival domoznanstva tudi tokrat v strokovni javnosti zelo pozitivno sprejet, deležen pa je bil tudi velike pozornosti v lokalni skupnosti.¹²³ Medtem, ko urejamo vtise z 8. Domfesta pa že razmišljamo o vsebini prihodnjega festivala, ki bo leta 2026 predvidoma v Novem mestu. V že omenjeni raziskavi ob 20. obletnici imenovanja osrednjih območnih knjižnic in vzpostavitve njihovih mrež, so knjižnice kot največji dosežek koordinacije domoznanske dejavnosti na nacionalnem nivoju prepoznale organizacijo strokovnih dogodkov, strokovnih srečanj in izobraževanj. To je veliko priznanje vsem dosedanjim organizatorjem Domfesta in velika zaveza, da se bomo trudili ohranjati nivo dogodka tudi v prihodnje.

1. Cipot, A. (2024). O domoznanskih dosežkih in izzivih, Soboške novine 248, str. 20. https://www.murska-sobota.si/sites/default/files/2024-11/soboske_novine_2024_november.pdf [↩]
2. Domfest 2024, festival domoznanstva v Murski Soboti. https://www.pomurec.com/vsebina/82441/FOTO__Domfest_2024__festival_domoznanstva_v_Murski_Soboti [↩]
3. Domfest 2024 v Murski Soboti: praznovanje ob 20. obletnici mreže knjižnic. https://sobotainfo.com/novica/kultura/domfest-2024-v-murski-soboti-praznovanje-ob-20-obletnici-mreze-knjiznic/258767 [↩]