Domoznanci na obisku v Istri: strokovna ekskurzija

V novembru (14.–15. november 2024) je Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino ZBDS organizirala izvrstno dvodnevno domoznansko ekskurzijo v hrvaško Istro z namenom izmenjave dobrih praks in povezovanja med knjižnicami tako znotraj kot izven meja Slovenije.

Strokovna ekskurzija se je navezovala na temo 7. Domfesta z naslovom Domoznanstvo za vse generacije, ki je potekal leta 2022 v Celju in na okroglo mizo Domfest po Domfestu 2024, njen cilj pa je bil po vzoru primerov v hrvaški Istri okrepiti sodelovanje med splošnimi knjižnicami in šolami, ki pripravljajo domoznanske projekte. Pobudnika in organizatorja ekskurzije sta bila Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje in Mira Petrovič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, udeležili pa smo se je domoznanci s Ptuja, Raven na Koroškem, Škofje Loke, Logatca in Pirana.

Pot, ki se je za nekatere začela v četrtek, 14. novembra, že v zgodnjih nočnih urah, nas je najprej popeljala v Srednjo šolo Mateja Blažine v Labinu. V tem rudarskem mestu izvajajo projekt domoznanskega pouka (zavičajne nastave) v Istrski županiji in gre za enega najpomembnejših ter najuspešnejših projektov v zadnjih desetih letih, ki se izvaja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v hrvaški Istri. Sprejela nas je Dijana Muškardin, predsednica delovne skupine za domoznanski pouk v Istrski županiji. S sodelavkami in dijaki so nam pripravili prijeten program, ki je vseboval glasbene točke in kratko lutkovno predstavo. Predstavili so nam svoj projekt in tudi izdelke dijakov, ki se na praktičen način seznanjajo z domoznanskimi vsebinami. Oblikovali so unikatne magnetke na temo kulturne dediščine in razvili poučno družabno igro na temo istrskih znamenitosti. Srečanje je potekalo v šolski knjižnici in čitalnici, ki je sestavljena iz dveh prostorov v skupni površini 155 m² in vsebuje več kot 14.000 enot knjižnega gradiva ter 28 naslovov periodičnih publikacij. Dijaki gostinske smeri so pripravili tudi kosilo, osnovano na gastronomski dediščini Labina. Srednja šola Mateja Blažine je zagotovo primer dobre prakse, ki navdihuje.

Srednja šola Mate Blažina (foto: Mira Petrovič)

Poleg šolske knjižnice smo obiskali Mestno knjižnico Labin, ki je del zavarovanega kompleksa industrijske dediščine Pijacal. Tam nas je sprejela ravnateljica knjižnice Silvia Fiamengo. Knjižnica je v arhitekturno zanimivem objektu, ki vzpostavlja vez z rudarsko dediščino mesta, namenjena pa je občanom vseh družbenih skupin in starosti. Poleg gradiva občanom nudi tudi opremljen prireditven prostor ter prostore za sproščeno druženje. Knjižnica ima oddelek za odrasle, za otroke in mladino, za multimedijo, študijski oddelek in seveda domoznansko zbirko.

Naslednji postanek je bil v Pazinu, kjer smo obiskali Etnografski muzej Istre, saj je domoznanstvo širši pojem, ki ga ne gojijo le knjižnice. V muzeju izvajajo programe za šolsko mladino in imajo veliko obiskov šolskih skupin. Posvečajo se interpretaciji kulturne dediščine in skušajo vključevati tudi digitalne vsebine. Tudi muzej vsebuje lastno majhno knjižnico s približno 3500 naslovi.

Po postanku v muzeju smo nadaljevali pot v Žminj, kjer domuje Krajevna knjižnica, ki je nastala leta 2002 na pobudo aktiva Čakavskega zbora (Čakavski sabor) in krajanov Žminja z namenom ohranjanja čakavskega govora. Knjižnica je podružnica Mestne knjižnice Pulj, in vsebuje približno 10.000 enot gradiva, njena posebnost pa je domoznanska čakavska zbirka, ki vsebuje izdaje v čakavskem narečju. Bibliotekarka Nada Galant in glavni tajnik društva Josip Šiklić sta nam predstavila dejavnosti Čakavske kuće. Tako smo iz materialne kulturne dediščine svoj fokus prestavili na nematerialno dediščino, kakršna je skrb za ohranjanje narečij. V Žminju so na tem področju zelo aktivni, izdali so številne publikacije, posvečene čakavskemu govoru. Sodelujejo tudi z vrtci, kjer skupaj z otroci pripravljajo knjige z besediščem v čakavskem dialektu. Nada Galant pa je pripravila tudi prevod Malega princa v čakavskem narečju, ki je bil v Istri velika prodajna uspešnica. Polni vtisov smo se nato odpeljali v Pulj, kjer smo prenočevali.

Čakavska kuća (foto: Mira Petrovič)

Naslednji dan, 15. november, je bil posvečen Pulju. Najprej smo obiskali Mestno knjižnico in čitalnico, ki je največja mestna knjižnica v Istrski županiji in predstavlja informacijsko, kulturno in izobraževalno središče za mesto in okolico. Sprejela nas je bibliotekarka Iva Lanča Joldić s sodelavci. V knjižnici imajo bogato zbirko literature v italijanskem jeziku, saj znotraj nje deluje tudi Osrednja knjižnica Italijanov v Republiki Hrvaški. Istra je namreč dvojezično območje. Ogledali smo si tudi domoznansko zbirko, bibliotekarke pa so nam predstavile na državni ravni nagrajen program, posvečen osebam z duševnimi motnjami. Z nami so delile tudi izkušnje, kako so postopali po požaru, ki je pred nekaj leti hudo prizadel knjižnico. Očistiti je bilo potrebno vse knjige, prekrite z lepljivimi sajami. Zgodilo se je tudi to, da so ostali brez zelo iskanih knjig, v tistem trenutku brez ponatisa, kakršna je na primer mladinska serija Harry Potter.

V čudovitem vremenu smo si nato v spremstvu lokalne vodnice ogledali Pulj, to mesto, ki je tu že od časa antike in ga krasi čudovita puljska arena, ki se je verjetno ohranila ravno zato, ker je mesto po dobi Rimljanov stagniralo vse dokler ni postala v 19. stoletju središče avstro-ogrske mornarice. Benetke so namreč zavirale razvoj Pulja, da bi se obvarovale morebitne konkurence.

Za konec smo obiskali še Univerzitetno knjižnico v Pulju, ki poleg opravljanja funkcij univerzitetne knjižnice za potrebe Univerze Jurja Dobrile v Pulju zbira tudi knjižno gradivo, povezano z Istro. Knjižnični fond obsega več kot 314.000 enot knjižnega gradiva, več kot 6000 naslovov periodičnih publikacij, zbira pa tudi doktorska in magistrska dela. Posebno pomembna je mornariška zbirka, poleg nje pa hranijo še domoznansko, grafično, glasbeno zbirko, zbirko starih knjig in rokopisov ter pokrajinsko knjižnico Istre. Karin Radetić in sodelavke so nam predstavile delovanje knjižnice in spregovorile o digitalizaciji domoznanskega gradiva. Ogledali smo si še spominsko sobo Mateja Balote oz. Mija Mirkovića, ki je bil kot izobraženec, pesnik in ekonomist pomembna osebnost za Istro, pokazali pa so nam tudi nekaj primerov antikvarnega gradiva, ki ga hranijo v svoji zbirki.

Univerzitetna knjižnica v Pulju (foto: Saša Ambrožič)

V soju zadnjih sončnih žarkov smo se polni vtisov in novih zamisli odpeljali proti Sloveniji v želji, da bi bile takšne domoznanske ekskurzije vsako leto, saj je tudi za lokalno delovanje na področju domoznanstva pomembno povezovanje in izmenjava izkušenj. Domoznanstvo in kulturna dediščina sta namreč tisto, kar nas bogati in kar daje dodano vrednost tudi našim knjižnicam.