Domfest 2022 – domoznanstvo za vse generacije

Domfest je festival slovenskega domoznanstva, ki ga osrednje območne knjižnice prirejamo vsaki dve leti vsakič v drugi osrednji območni knjižnici. Prvi domfest so leta 2009 organizirali v Knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, nato pa smo preko Raven na Koroškem (2012),  Nove Gorice (2014), Ptuja (2016), Ljubljane (2018) in Kranja (2020) prišli, do 7. festivala, ki smo ga organizirali v Osrednji knjižnici Celje. Organizacijski odbor se je v februarju 2022 odločil, da ga poimenujemo z naslovom Domoznanstvo za vse generacije. S tem namenom je bila spomladi izvedena raziskava o izvajanju domoznanske dejavnosti za različne generacijske skupine v slovenskih splošnih knjižnicah, Univerzitetni knjižnici Maribor ter osnovnih in srednjih šolah. Na podlagi zbranih rezultatov smo avtorje najbolj zanimivih praks pozvali, da le-te opišejo v obliki prispevkov, z namenom, da jih objavimo v zborniku. Za uvod v tematiko pa povabili gostujočo predavateljico Dijano Muškardin, ki prihaja iz sosednje Hrvaške in je predsednica delovne skupine za implementacijo projekta domoznanstva v Istrski županiji. Prav tako se je programski in organizacijski odbor že na prvi seji  festivala odločil, da del festivala posveti deseti obletnici smrti bivšega direktorja Osrednje knjižnice Celje, zgodovinarja in bibliotekarja, predvsem pa domoznanca, mag. Branka Goropevška, ter da bo sestavni del dogodka tudi podelitev Goropevškovih nagrad, ki jih za izjemne dosežke na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah.

Dogodek je potekal v dveh delih. Dopoldanski strokovni del je potekal v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. Pričel se je s pozdravnim nagovorom direktorice OKC, Polonce Bajc Napret in referatoma dr. Bojana Cvelfarja z naslovom: »Zgodovinarji kaj hočemo« (o zgodovinarju mag. Branku Goropevšku), ki je osvetlila vlogo mag. Goropevška kot zgodovinarja; in prispevek dr. Vlaste Stavbar z naslovom Razvoj in prepoznavnost domoznanstva, ki je osvetlil njegovo vlogo kot bibliotekarja in domoznanca. Sledila je predstavitev implementacije pouka domoznanstva v Istrski županiji Dijane Muškardin, katerega podpira tudi spremenjeni nacionalni kurikulum, ki podpira vključevanje domoznanskih vsebin v pouk. Rezultate analize raziskave so predstavile dr. Alenka Hren Medved (Osrednja knjižnica Celje), Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec) in Metka Planko (OŠ Primoža Trubarja Laško), ki ugotavljajo, da imamo v knjižnicah in šolah še veliko potenciala za vključevanje domoznanske dejavnosti v pouk in da je bistvenega pomena pri tem krepitev medinstitucionalnega sodelovanja. Sledile so kratke predstavitve dobrih praks po metodi pecha kucha . Svoje dobre prakse sta nam predstavila predstavnika dveh osnovnih šol in pet predstavnikov splošnih knjižnic.

Drugi del festivala domoznanstva je potekal v Narodnem domu Celje in se je začel s spominsko slovesnostjo ob deseti obletnici smrti mag. Branka Goropevška in s podelitvijo Goropevškovih nagrad. Goropevškovo priznanje za leto 2022  je prejel Silvo Grmovšek iz Knjižnice Velenje za »prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva, ki se izkazuje z njegovim uspešnim delom na področju vodenja in razvoja domoznanske dejavnosti, publiciranjem ter drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju. Goropevškovo listino pa je prejel bibliofil Vili Rezman za prispevek k razvoju in uveljavljanju domoznanstva, ki ga uresničuje v dolgoletnem partnerstvu s knjižnicami in drugimi kulturnimi ustanovami. Obe nagradi sta podelila Srečko Maček, predsednik Komisije za Goropevškove nagrade in Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.

Dogodek smo zaključili z okroglo mizo v kateri so sodelovale dr. Vlasta Stavbar, Nataša Kokošinek, dr. Alenka Hren Medved in Damjana Vovk. Okroglo mizo je vodila Mira Petrovič  Udeleženke so  razpravljale o stanju domoznanstva in problemih, ki tarejo bibliotekarje domoznance, predvsem na področju napredovanja v strokovne nazive. Sklenile so, da so določila v Navodilih za oddajo vloge in ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti mnogo ostrejša kot je Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti. Opozorile so tudi, da so področja, ki jih upošteva za napredovanje knjižnična dejavnost slabše ocenjena kot področjih primerljivih kulturnih dejavnosti (arhivi, muzeji).
Sklepni del letošnjega domfesta, ki se ga je udeležilo 80 udeležencev, je bil sprehod po Celju pod vodstvom Mohorja Hudeja iz Osrednje knjižnice Celje. Ob dogodku je bil ob pomoči številnih sponzorjev in donatorjev izdan tudi zbornik, ki bo kmalu na voljo tudi v elektronski obliki.