Domače branje in osnovnošolska knjižnica
Izvleček
Področja sodelovanja med učiteljem in šolskim knjižničarjem so sestavljena iz skupnega načrtovanja, izvedbe in vrednotenja realiziranega dela. Na podlagi letnega načrta, ki se oblikuje na začetku šolskega leta, vanj vključimo vsebinske sklope, ki jih lahko v danih pogojih glede na predznanje in sposobnosti učencev izvedemo. Pouk književnosti v 5. razredu – obravnavo domačega branja smo načrtovali v šolski knjižnici z medpredmetnim povezovanjem. Pouk v knjižnici je sestavljen fleksibilno z vključenim sodelovalnim učenjem, individualizacijo, z delavnicami branja ter pisanja, saj se prav na tak način motivacija za branje povečuje. Najpomembneje pri motiviranju učencev za branje je, da jim pomagamo odkriti njihove interese in vzbuditi zanimanje za knjigo. Učencem moramo pokazati, da so strani knjig polne zanimivih, pustolovskih in nenavadnih zgodb, ki jim lahko odkrijejo še druge plati življenja, pomagajmo jim spoznati, da je branje zabavno. Vsebine, predstavljene v prispevku, smo izvedli pred obdobjem virusa covid-19.
Ključne besede: domače branje, motivacija, slovenščina, pouk, šolska knjižnica, KIZ
Uvod
Ideja za pisanje prispevka se mi je porodila ob pripravi poročila o preteklem delu (še pred obdobjem virusa covid-19). V besedilu je predstavljen ter opisan primer uspešnega sodelovanja učiteljice in šolskega knjižničarja za doseganje uspehov pri obravnavi knjige za domače branje v 5. razredu. Da bi vsako šolsko leto za branje navdušili čim več učencev, natančno načrtujemo in prilagodimo vsebine, podajanje snovi, sezname za domače branje ter skupinske obiske šolske knjižnice.
Obvezni in sestavni del književne vzgoje pri pouku slovenščine v 5. razredu je ravno domače branje, ki je hkrati osnovno sredstvo za obravnavo književnosti ter nadgrajevanje bralne sposobnosti. »Učenci in učenke doma v posameznem šolskem letu preberejo najmanj tri čim bolj raznovrstna književna besedila« (Poznanovič idr., 2018, str. 72), zato smo v tem šolskem letu na seznam domačega branja med drugim uvrstili tudi knjigo z naslovom James in breskev velikanka avtorja Roalda Dahla. Pouk načrtujemo in izvedemo tudi v šolski knjižnici, saj je to pomemben del pri pouku književnosti.
Pouk književnosti in domače branje
S književnostjo učenci spoznavajo umetnostna besedila in razvijajo možnosti doživljanja ter razumevanja umetnostnih besedil. V letih poučevanja smo s kolegicami ugotovile, da so učencem bližje domišljijska in fantazijska besedila, zato smo na seznam domačega branja uvrstile tudi knjigo z naslovom James in breskev velikanka oziroma Jakec in breskev velikanka (različne izdaje in prevodi). Pouk književnosti in obravnavo knjige za domače branje smo načrtovale tudi z medpredmetnim povezovanjem ter poukom v šolski knjižnici.
V nadaljevanju so sistematično opredeljeni ter zapisani elementi načrta in priprave na učne ure.
Funkcionalni in izobraževalni cilji: učenci poslušajo in doživljajo interpretativno prebrano besedilo. Razumljivo in interpretativno berejo književno besedilo. Ugotavljajo, o čem govori književno besedilo – tema. Sprejemajo in razumejo dogajanje, povezano v trden vzročno-posledični sistem. Sestavljajo čutno domišljijsko predstavo književnih oseb (avtorjev opis, izkušnje, domišljija ipd., posredne informacije). Obnovijo oziroma povzamejo bistvene dogodke. Zaznavajo tudi perspektivo tistih književnih oseb, ki jim glede na mišljenje, čustvovanje in ravnanje niso blizu ali jih nanje opozori učitelj. Tvorijo pravljice in fantastične pripovedi po vzorcu kratke sodobne pravljice: dogajanje je razpeto med stvarni in fantastični svet. Ugotavljajo značilnosti fantastične pripovedi. Pisno odgovarjajo na postavljena vprašanja, pozorni so na veliko začetnico in formulacijo povedi.
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska in delo v dvojicah.
Učne metode: verbalno-tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, grafično delo, branje, pisanje in opazovanje.
Učila in učni pripomočki (IKT, literatura, priloge): Knjiga Jakec in breskev velikanka oziroma James in breskev velikanka, i-tabla in računalnik.
Medpredmetne povezave: neobvezni izbirni predmet, likovna umetnost in knjižnično informacijsko znanje (KIZ) v šolski knjižnici.
Učenci so navodila za domače branje dobili na uvodni uri pri slovenščini, ko za celo šolsko leto objavimo razpored datumov in naslovov knjig. Seznam knjig z datumi je bil na voljo tudi v šolski knjižnici in v spletni učilnici. Na vrsto je prišel pouk v šolski knjižnici, ki sem ga pred začetkom novega šolskega leta načrtovala in uskladila s knjižničarjem.
Naša šolska knjižnica
V prizidku OŠ Prule, ki je bil zgrajen leta 1979, je šolska knjižnica in meri dobrih 130 m
»Šolska knjižnica je sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela v šoli in je namenjena vzgojno-izobraževalnemu procesu ter potrebam učencev in delavcev šole, zato je pomembno, da se vključuje v delo na šoli.« (Medved, 2020, str. 4) S svojimi nalogami, dejavnostmi, aktivnostmi in gradivom pospešuje ter razvija kulturne navade, krepi veselje do branja pri učencih ter nudi mnogo možnosti za pridobivanje izkušenj ter novega znanja. Šolska knjižnica je torej »fizični in digitalni prostor za učenje v šoli, v katerem so branje, poizvedovanje, raziskovanje, razmišljanje, domišljija in ustvarjalnost bistveni za pot učencev od informacij do znanja ter za njihovo osebno, družbeno in kulturno rast« (IFLA – Smernice za šolske knjižnice, 2019, str. 17).
Pred leti je knjižničar pripravil in opremil police z gradivom za domače branje (Slika 1). Postavitev gradiva je posebna oznaka tako na policah kot na nalepkah (postavitev domače branje – s kratico DB). Hkrati je to gradivo opremil s posebno zeleno nalepko na hrbtih knjig, tako da se te knjige opazijo že na daleč. Ta posebna postavitev je nastala, saj je knjižničar med leti ugotovil, da imajo učenci preobsežen predmetnik in vsak dan preveč strnjene urnike ter posledično nimajo časa pravočasno obiskati knjižnice in brskati med policami za pravimi knjigami. S to postavitvijo so knjige dostopne na točno določeni lokaciji šolske knjižnice, s čimer se učenci seznanijo že v 3. razredu. Pomembno je tudi, da lahko gradivo poiščejo v lokalni bazi sistema COBISS+ in imajo možnost rezervacije.
Pouk v knjižnici
»Knjižničar na začetku šolskega leta skupaj z učitelji posameznih predmetov sestavi letno pripravo za medpredmetno področje knjižnična informacijska znanja, v katero vključi cilje in tiste vsebinske sklope, ki jih bo v danih pogojih, glede na sposobnosti in znanje učencev ter glede na okolje, lahko izvedel. V njem so opredeljene naloge knjižničarja in učitelja posameznega predmeta.« (Sušec in Žumer, 2005, str. 19)
Načrtovanje pouka v knjižnici je pomembno tudi z vidika kontinuitete, saj se vsako šolsko leto cilji in vsebine nadgrajujejo glede na preteklo usvojeno znanje. Ob tem so izjemno pomembne vsebine KIZ, ki »zajemajo vse prvine informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij« (Sušec in Žumer, 2005, str. 5). Učenci pri pouku v knjižnici usvojijo nekatere specifične cilje, in sicer spoznajo knjižnični fond, se seznanijo z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva ter ga znajo identificirati. Vse te cilje smo upoštevali pri pripravi pouka v povezavi z domačim branjem.
Po vnaprej določenem sedežnem redu so se učenci posedli k mizam v čitalnici. Uvod pouka v knjižnici je pripravil knjižničar, razdelil učne liste, ki so namenjeni beleženju podatkov o knjigi in avtorju ter ostalih pomembnih informacij. Na kratko je predstavil knjigo (Slika 2), značilnosti in ponovil postavitev gradiva domačega branja. Na i-tabli je prikazal kratko prezentacijo o avtorju in knjigi – različne izdaje (ponatisi, prevodi, vezave …). Razložil in prikazal je vse posebnosti/razlike, od vsebine besedila, prevoda besed do števila strani, ilustracij … Nato je učence pozval, da so si izposodili knjige (izvodov za domače branje je dovolj za en razred).
Začelo se je izpolnjevanje učnega lista (Slika 3), vsak sam je izpolnil podatke o knjigi, pravilno dopolnil knjižnično nalepko in ostale naloge na učnem listu. Vsi ti podatki so pomoč pri nadaljnjem preverjanju znanja. Za pomoč pri izpolnjevanju učnega lista sva bila na voljo oba s knjižničarjem.
Slika 3: Prva stran učnega lista
Po končani uri pouka v knjižnici smo v naslednjih dneh nadaljevali s književnostjo v razredu, kjer sem učencem interpretativno prebrala odlomek iz knjige. Nato pa so morali knjigo prebrati do dogovorjenega datuma. Ob branju se učenec lahko tudi potopi v svet domišljije in doživlja posebne občutke. Pri petošolcih je pomembno, da so v preteklih letih z vajo in učenjem usvojili tehniko branja in je zahtevnejše branje tako enostavnejše.
Zaključek
V prispevku sem predstavila načrtovanje, izvedbo in obravnavo knjige za domače branje v 5. razredu. Kot vsako leto sem tudi tokrat uskladila vsebine z učnimi načrti in pouk povezala s šolsko knjižnico. Ob obravnavi domačega branja je ključno načrtovanje pouka in branja, da se s kolegicami uskladimo tudi glede na zalogo določenih naslovov knjig v šolski knjižnici. Vsako leto vnaprej preverimo zalogo, da je pravočasno zagotovljenih dovolj izvodov na razred. Med letom se je že zgodilo, da se kakšen izvod izgubi ali poškoduje, zato sta ustrezna pravočasen odziv in usklajevanje nabave s šolskim knjižničarjem.
Zagotovo sem zadovoljna z opravljenim delom in v evalvaciji sem zapisala, da so učenci usvojili kar nekaj ciljev:
– ponovili postavitev knjižničnega gradiva,
– identificirali so bibliografske podatke knjižničnega gradiva,
– ugotavljali so, o čem govori književno besedilo, kaj je sporočilo književnega besedila,
– oblikovali so čutno domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa,
– vživljali so se v osebo, ki jim je podobna najmanj v eni konkretni lastnosti, in
– razvijali so recepcijsko zmožnost (doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnih besedil).
Različne oblike pouka in medpredmetne povezave s šolsko knjižnico so izjemno pomembne za učni proces ter tudi učence in jim nudijo morebitno dodatno motivacijo. Zelo pomembno je tudi, da občasno izbor domačega branja približamo interesom petošolcev, saj jih lahko tako spodbudimo kot bralce.
Viri in literatura
IFLA – Smernice za šolske knjižnice (2. dop. izd.). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://online.anyflip.com/hqule/hmdj/mobile/index.html (Original dela izdan v angleščini junija 2015)
Medved, T. (2020). Sodelovanje šolskega knjižničarja z učitelji v osnovni šoli. Šolska knjižnica 29(2/3), 3-11.
Poznanovič, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj, M., Rosc-Leskovec, D., Žveglič, M. in Ahačič, K. (2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf
Sušec, Z. in Žumer, F. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo.