Digitalna pismenost: Knjižnice podpirajo vse starostne skupine, da postanejo digitalno pismene
V članku avtorica Barbara Schleihagen navaja, da je v Nemčiji 24. junija potekal že tretji »Digitaltag« (Digitalni dan). To je nacionalni dan za digitalno sodelovanje. Zavezništvo za digitalni dan združuje več kot 25 organizacij iz civilne družbe, kulture, znanosti, gospodarstva, socialnega varstva in javnega sektorja. “Deutscher Bibliotheksverband” (Nemško knjižničarsko združenje) se je povezovanju pridružilo že na samem začetku. Skupaj si prizadevajo za krepitev digitalne vključenosti po vsej državi.
Za potrebe sodelovanja so uporabili tudi definicijo digitalne pismenosti, ki jo uporablja Univerza Western Sydney in jim služi kot dobra delovna podlaga: »Digitalna pismenost pomeni imeti veščine, ki jih potrebuješ za življenje, učenje in delo v družbi, kjer potekata komunikacija in dostop do informacij vse bolj prek digitalnih tehnologij, kot so spletna učna okolja, družbeni mediji in mobilne naprave.” Digitalna pismenost predstavlja osnovo za uspešno sodelovanje v družbi, ki je prežeta z digitalnimi mediji, tehnikami in procesi.
Kako so celostno pristopili k usposabljanju vseh knjižničarjev v Nemčiji?
Nemško knjižničarsko združenje že od leta 2019 izvaja projekt »Netzwerk Bibliothek Medienbildung« (Mreža knjižnične medijske pismenosti) s podporo Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave. Cilj je usposobiti knjižnične delavce na področju digitalne medijske pismenosti in jih podpreti pri prenosu znanja na multiplikatorje na področju izobraževanja, vzgoje in družbenih zadev. S poglobljenimi spletnimi dogodki in svetovanjem ima knjižnično osebje podporo multiplikatorjev na posameznih delavnicah za uporabo učnih gradiv, razvitih v projektu. Izvajajo tudi številne spletne seminarje in delavnice o izbranih temah digitalne medijske pismenosti.
Več o projektu preberite v odličnem članku Digital literacy: Libraries support all age groups to become digital literate, kjer so navedeni tudi viri in povezave do rezultatov raziskave, samotestiranja, vaj …
Še kratek izvleček iz raziskave (dostopna samo v nemškem jeziku):
Celotna analiza podatkov kaže: uporabniki spleta že imajo nekaj osnovnega znanja za kompetentno krmarjenje po medijskem okolju, ki je za marsikoga razmeroma novo. Na primer, več kot polovica anketirancev je lahko prepoznala, kdaj vir ni bil nevtralen ali nezaneslijiv. In večina jih je vedela, da se neznanega videa ne sme posredovati. Na splošno so udeleženci pokazali veliko zanimanje, da bi delili točne/prave informacije in da sami ne bi širili lažnih novic.
Vendar pa nič od tega ne bi smelo zakriti dejstva, da so anketiranci, kot celota, skoraj na vseh področjih tega testa dosegli povprečno do slabo oceno in pogosto nimajo posebnih znanj in veščin. V tem pogledu so rezultati te raziskave kritični, ker kažejo, da so državljani (Nemčije) predolgo prepuščeni sami sebi, da bi krmarili po vse bolj zapletenih medijskih okoljih.