Digitalna, medijska in informacijska pismenost v specialnih knjižnicah – 3. del

Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je 26. maja 2022 v Slovenskem etnografskem muzeju organizirala Dan specialnih knjižnic z naslovom Digitalna, medijska in informacijska pismenost v specialnih knjižnicah.

Spremembe, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, in vsesplošne težnje k digitalizaciji, spreminjajo način komuniciranja, poslovanja in delovanja knjižnic, zaradi česar se zaposleni srečujejo z novimi izzivi. Vedno bolj postajajo aktualne teme, kako lahko knjižničarji pravilno in dovolj kakovostno pristopijo do svojih uporabnikov in zainteresirane javnosti. V svojih predstavitvah so se temu posvetili tudi strokovnjaki z različnih področij.

S to objavo predstavljamo povzetek in videoposnetek tretjega predavanja.

Dr. Andrej Flogie, docent na Naravoslovno-matematični fakulteti Univerze v Mariboru in direktor Inštituta Antona Martina Slomška, se osredotoča na informacijsko komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju, poučevanju in učnem procesu. Zanimajo ga ustvarjanje in razvoj inteligentnih učnih okolij. Njegova tema na Dnevu specialnih knjižnic je bila umetna inteligenca in njen vpliv na družbo. Umetna inteligenca je že del našega življenja, predavatelj pa je podrobneje predstavil njene štiri valove. Prvi val predstavlja tako imenovana internetna umetna inteligenca, ki se uporablja predvsem za priporočanje, drugi val je poslovna umetna inteligenca, pri kateri je osnova zbiranje podatkov podjetij, kot so zavarovalnice in banke. Tretji val pa je zaznavna umetna inteligenca, ki podira meje med spletnim in realnim svetom. Dodani senzorji namreč omogočajo, da naprava »vidi in sliši«, pri čemer sistem prepozna oblike in zvoke podobno, kot to zaznajo človekovi možgani. Zadnji val predstavlja samostojna umetna inteligenca, kjer naprave v svetu delujejo samostojno in človeka ne potrebujejo.

Celotno predavanje si lahko ogledate na povezavi.