Digitalna, medijska in informacijska pismenost v specialnih knjižnicah

Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je 26. maja 2022 v Slovenskem etnografskem muzeju organizirala Dan specialnih knjižnic z naslovom Digitalna, medijska in informacijska pismenost v specialnih knjižnicah.

Spremembe, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, in vsesplošne težnje k digitalizaciji, spreminjajo način komuniciranja, poslovanja in delovanja knjižnic, zaradi česar se zaposleni srečujejo z novimi izzivi. Vedno bolj postajajo aktualne teme, kako lahko knjižničarji pravilno in dovolj kakovostno pristopijo do svojih uporabnikov in zainteresirane javnosti. V svojih predstavitvah so se temu posvetili tudi strokovnjaki z različnih področij.

Predstavljamo povzetek in videoposnetek prvega predavanja.

Program informacijske pismenosti na področju prava je na primeru Pravne fakultete na Reki predstavila vodja njene knjižnice in knjižničarska svetovalka ter znanstvena sodelavka dr. Dejana Golenko. Poudarila je pomen celostnega pristopa informacijske pismenosti študentov, saj razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije od njih zahteva posebna znanja in veščine.

Dr. Golenko je pojasnila, da je informacijska pismenost študentov nujna za uspešen učni proces, saj lahko z uporabo informacijskih virov pridejo do potrebnih informacij, ki jih znajo kritično ovrednotiti in uporabiti pri svojem delu. Pojasnila je tudi, da trenutno informacijsko opismenjevanje v visokošolskih zavodih vključuje kombinacijo štirih tipov informacijske pismenosti, in sicer: interkurikularni (integrirani), ekstrakurikularni (vzporedni), intrakurikularni (ugnezdeni) in samostoječi tip.

V nadaljevanju je predavateljica predstavila posebnosti pravne znanosti in razvoj informacijske pismenosti na tem področju. V zadnjem desetletju se je povečalo število raziskav in programov informacijske pismenosti, vzpostavljeno je bilo sodelovanje med pedagoškimi delavci in bibliotekarji, kar je dalo pozitivne rezultate. Področje, ki še zahteva pozornost, pa je formaliziranje programa informacijskega opismenjevanja, s čimer bi študente usposobili za samostojno delo z informacijskimi viri od iskanja do njihove uporabe v učnem procesu. Predavateljica je izpostavila nujnost raziskovanja in upoštevanja uporabnikovih potreb in pričakovanj. Pri tem je poudarila, da so bibliotekarji kompetentni sodelavci na področju informacijskega opismenjevanja, ki naj bo kontinuiran proces skozi celotno študijsko obdobje.

Celotno predavanje si lahko ogledate na povezavi.