Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Digitalna, medijska in informacijska pismenost v specialnih knjižnicah – 2. del

Digitalna, medijska in informacijska pismenost v specialnih knjižnicah – 2. del
9. 6. 2022
Nataša Ciber
članica Izvršnega odbora Sekcije za specialne knjižnice ZBDS
Mira Sedmak
Dan specialnih knjižnic 2022

Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je 26. maja 2022 v Slovenskem etnografskem muzeju organizirala Dan specialnih knjižnic z naslovom Digitalna, medijska in informacijska pismenost v specialnih knjižnicah.

Spremembe, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, in vsesplošne težnje k digitalizaciji, spreminjajo način komuniciranja, poslovanja in delovanja knjižnic, zaradi česar se zaposleni srečujejo z novimi izzivi. Vedno bolj postajajo aktualne teme, kako lahko knjižničarji pravilno in dovolj kakovostno pristopijo do svojih uporabnikov in zainteresirane javnosti. V svojih predstavitvah so se temu posvetili tudi strokovnjaki z različnih področij.

Tokrat predstavljamo povzetek in videoposnetek drugega predavanja.

Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Dan Podjed, raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami. Na Dnevu specialnih knjižnic je predstavil pomen analognih vsebin v času digitalne preobrazbe. Izhajal je iz aktualnih spoznanj iz časa pandemije, ko smo večji del življenja preživeli doma in ko je svet v (pre)veliki meri deloval s pomočjo sodobne tehnologije. V tem času so se drastično spremenile navade ljudi in postalo je očitno, da je družba tveganja postala družba nadzora.

V predavanju je dr. Podjed poudaril, da morata vključevanje in uporaba sodobne tehnologije potekati po meri ljudi, torej za ljudi in v njihovo korist. Proces naj bi vključeval štiri korake oziroma ključna vprašanja: čigav problem rešujemo (identifikacija), kaj ljudje potrebujejo (analiza), kaj bomo ustvarili za ljudi (interpretacija) in kako lahko izboljšamo rešitve (testiranje). Če bomo upoštevali vse potrebne stopnje, bo tehnologija služila ljudem in ne obratno. Vključevanje digitalnega naj bo zmerno, saj je včasih analogna rešitev kljub vsemu boljša. Za konec je dr. Podjed s slušatelji delil pet nasvetov za uravnoteženo uporabo digitalnega in analognega. Predlaga, da je potrebno pregledati prednosti in slabosti rešitev, upoštevati in prisluhniti željam ljudi, dati prednost »umirjenim rešitvam«, zagotoviti prehod od kvantitete k novi kvaliteti in pri sebi ter drugih omogočiti odklop.

Celotno predavanje si lahko ogledate na povezavi.

Skip to content