Dialog za vse: partnersko sodelovanje knjižnic v Erasmus+ projektu DIAL

Uvod
Mednarodni Erasmus+ projekt Dialog v učenju odraslih (DIAL – Dialogue in Adult Learning), ki je potekal od septembra 2022 do septembra 2024, obravnava dialog kot ključno življenjsko veščino, ki nam pomaga, da tvorno sodelujemo z drugimi, gradimo večjo povezanost v skupnostih in smo v življenju tudi bolj zadovoljni, saj večino stvari, ki jih počnemo v življenju, počnemo skupaj z drugimi.

Partnerji projekta, ki prihajamo iz vrst nevladnih organizacij (Centrum Cyfrowe, Poljska, European Institute for Local Development (EILD), Grčija in Cooperazione Paesi Emergenti (CO.P.E.) in izobraževalnih organizacij (Sivis Study Centre, Finska in Glotta Nova, Slovenija), si prizadevamo, da dialog in z njim povezane veščine postanejo dostopne vsakemu posamezniku ali organizaciji, ki želi spodbujati dialog v svoji skupnosti.

K partnerskemu sodelovanju v projektu smo zato povabili knjižnice, ki so se naši pobudi z zadovoljstvom odzvale, saj prav knjižnice nudijo odprt in varen prostor, kjer se srečujejo različne družbene skupine in s svojo infrastrukturo in programi podpirajo bralno kulturo, socialno povezanost in izobraževanje. Z izvedbo različnih dogodkov, ki temeljijo na dialogu, so se v projekt vključile Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Knjižnica Črnomelj.

Dialog, kot ga opredeljuje projekt DIAL, je iskrena izmenjava mnenj in izkušenj, ki nam lahko prinese nove uvide in pomaga spoznati različne poglede. S poslušanjem drug drugega poglabljamo razumevanje in medsebojno povezanost. Sodelovanje v dialogu nas bo morda spremenilo in prispevalo k naši rasti. V dobrem dialogu se počutimo dobro, ta ustvarja mostove in omogoča lažje sodelovanje.

Skozi različne dogodke in dejavnosti, ki so potekale v okviru projekta v vseh petih partnerskih državah, si želimo omogočiti, da ima vsakdo možnost, da se nauči ključnih veščin dialoga in sodeluje v dialogu, zlasti tisti, ki imajo manj dostopa do situacij, kjer bi lahko pridobili oziroma uporabili svoje veščine dialoga. Pomanjkanje priložnosti in zmožnosti za dialog je pogosto vzrok in hkrati tudi simptom socialne polarizacije, ki smo ji priča v evropski družbi, proti temu tudi slovenska družba ni imuna.

Knjižnice so demokratičen prostor, kjer se srečujejo ljudje iz različnih družbenih okolij, najrazličnejših zanimanj, svetovnih nazorov in različnih generacij in zdi se, da so knjižnice »naravni habitat« za spodbujanje dialoga med nami, kar odražajo tudi srečanja, ki so potekala v sodelovanju s projektom DIAL.

»S knjigo v svobodo« v Knjižnici Šiška
Mestna knjižnica Ljubljana je odprla vrata enote Knjižnica Šiška bralni skupini »S knjigo v svobodo«, ki jo vodi knjižničarka Maša Uran. Prvotni namen je bil organizirati bralne urice za vse, ki imajo kot nekdanji zaporniki izkušnjo zapora. Zamisel o tem se je gostiteljici srečanj porodila v sodelovanju z Majo Zajec. Kot sta zapisali v vabilu na uvodno srečanje, »so bralne urice namenjene vsem, ki za seboj vlečejo rep moreče preteklosti, ki ga želijo odvreči in si želijo stkati novo mrežo podpore, prijazno, čutečo in razumevajočo, brez obsojanja in stigme.«

Dober glas o srečanjih se je razširil in dobrodošli so vsi, ki si preprosto želijo polepšati in obogatiti svoje dneve ali se le sprostiti ob knjigi in čarobnem svetu zgodb, o katerih pripoveduje Maša Uran.

Vabilo na uvodno srečanje skupine »S knjigo v svobodo«. (Foto: Karmen Šemrl, arhiv Glotta Nove)

Ob srečanju s projektom DIAL je na bralnih uricah pomembna pozornost namenjena tudi dialogu. Spretno povezovanje in prepletanje knjižnih zgodb in osebnih zgodb udeležencev prispeva k temu, da se udeleženci lahko sprostijo in so pripravljeni soustvarjati dogodke.

Bralne urice potekajo po načelih dialoga, ki smo jih v projektu DIAL opredelili kot temelj, ki omogoča, da je dialog lahko možen:

• Vsakdo lahko sodeluje in deli svojo zgodbo – v dialogu smo enakovredni.
• K dialogu pristopamo z odprtostjo in radovednostjo.
• Ni pravih in napačnih odgovorov.
• Drug do drugega smo spoštljivi.
• Vsakdo prispeva k ustvarjanju varnega in zaupnega okolja.

K pogovoru vabijo knjige, ki jih za vsako srečanje posebej glede na temo srečanja izbere gostiteljica Maša Uran, velika poznavalka in ljubiteljica knjig. Izbrane knjige so nato na voljo za vpogled udeležencem, razstavljene na mizici v pravljični sobi Knjižnice Šiška, kjer se odvijajo srečanja. Zanimanje in iztočnico za pogovor lahko vzbudi kratka vsebina ali odlomek iz knjige, ki jo predstavi gostiteljica, ali pa naslov knjige, barva platnice, podoba na naslovnici ali pa le stavek, ki se razpre ob naključnem listanju knjige, po kateri poseže nekdo od udeležencev. Udeleženci se lahko odločijo, da sodelujejo v pogovoru, ali pa tudi ne in prispevajo, kolikor želijo. Pomembno je predvsem zaupanje, ki se krepi v skupini in občutek varnosti, k čemur prispeva tudi visoka stopnja zaupnosti. Bralne urice ne zahtevajo »domačega branja«, vendar pa »zapeljujejo« v svet branja.

Redna srečanja, ki vse od 16. januarja 2024 potekajo enkrat tedensko ob torkih, od 11:00–13:00, vsakokrat privabijo tudi do 15 obiskovalcev. Na dosedanjih 17 srečanjih so se zvrstile različne teme srečanj, kot so: Kako je biti srečen, kaj moram narediti, da ujamem srečo?; Kako pomembna je družina, ali jo je možno nadomestiti?, Biti nekomu opora, biti tisto edino, na kar se lahko naslonijo; Vojna in dovoljeno ubijanje; Kletvice in psovke z gostom Bernardom Nežmahom in številne druge.

Pravljična soba v Knjižnici Šiška vabi k dialogu. (Foto: Karmen Šemrl, arhiv Glotta Nove)

Navdušuje novica, da so bralne urice skupine »S knjigo v svobodo« v Knjižnici Šiška dobro obiskane in da po poletnem premoru znova privabljajo obiskovalce in nudijo prostor za dialog.

Učenje slovenščine skozi dialog v Knjižnici Črnomelj
V Knjižnici Črnomelj so v okviru projekta DIAL izpeljali dogodek, namenjen priseljencem, ki živijo v lokalnem okolju. Knjižnico Črnomelj namreč obiskujejo tudi otroci priseljencev, zato si v knjižnici prizadevajo, da bi k obisku pritegnili tudi njihove starše in v ta namen nekajkrat letno organizirajo različne dogodke, ki prispevajo k socialnemu povezovanju in širjenju bralne kulture. Pod okriljem projekta DIAL sta se knjižničarki Jožica Žunič in Bernarda Matkovič odločili, da posebej za skupino priseljencev, ki se sicer družijo na tečaju slovenskega jezika, v duhu dialoga organizirata pogovor o temah, ki jih zanimajo.

Ob pričetku dogodka sta se z udeleženci najprej pogovorili o njihovih izkušnjah z dialogom, o temah, ki jih želijo nasloviti, ter o njihovih pričakovanjih o tem, katere veščine dialoga bi si želeli v prihodnje razvijati.

Po uvodnih aktivnostih, vključno s predstavitvijo dialoga in njegovih načel, so udeleženci v manjših skupinah delili svoje izkušnje in poglede na izbrane teme:

• Predstavitev običajev in kulture, od koder prihajajo
• Vključevanje v novo okolje ter iskanje zaposlitve
• Vključevanje otrok v vrtec in šolo

Povabilo k dialogu v Knjižnici Črnomelj. (Foto: Bernarda Matkovič, arhiv Knjižnice Črnomelj)

Dogodek, na katerem je sodelovalo 13 udeležencev, večinoma priseljenih iz Ukrajine ter Bosne in Hercegovine, se je odvijal 27. januarja 2024. Nekateri so se dogodka udeležili skupaj z otroki. Naravno in spontano so kot v dobro uigrani skupnosti poskrbeli, da so dejavnosti na dogodku nemoteno potekale, vključeni so bili tudi otroci, nekajkrat pa sta v vlogo varuške vstopili tudi gostiteljici. Ob neformalnem druženju in ob prigrizkih so ob koncu srečanja udeleženci zbrali svoje vtise o dogodku. Odzivi so bili srčni in polni navdušenja: »Bila je lepa in prijetna izkušnja. Zelo dobro je bilo. Hvala za praktično slovenščino«, so se glasile nekatere izjave. Izrazili pa so tudi željo, da bi v knjižnici organizirali še več podobnih dogodkov.

Izmenjava mnenj in izkušenj ob urjenju slovenskega jezika. (Foto: Bernarda Matkovič, arhiv Knjižnice Črnomelj)

Udeleženci v Knjižnici Črnomelj ob zaključku dogodka. (Foto: Jožica Žunič, arhiv Knjižnice Črnomelj)

Srečanja Zaupam si* v Knjižnici Škocjan
Redna mesečna srečanja Zaupam si*, ki so namenjena nosečnicam in mamicam na porodniškem dopustu, pa v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, natančneje, v Krajevni knjižnici Škocjan, gosti vodja krajevne knjižnice, Zala Štamcar.

Obdobje priprave na materinstvo in prvo leto z dojenčkom ni vedno lahko, kljub predstavam o »sanjskem materinstvu«, je povedala Zala Štamcar. Zadetki, ko v brskalniku Google, v zavihku slike, odtipkamo »nosečnost« ali »dojenček« večinoma prikazujejo srečne, radostne obraze mamic in očetov, ter še bolj zadovoljne dojenčke. Realnost, ko nekajmesečni dojenčki neutolažljivo jokajo dolgo v noč, ko izčrpanost in utrujenost terja svoj davek in ko ne teče vse gladko, pogosto nastavlja drugačno ogledalo. Zala Štamcar je prepoznala priložnost, da je Krajevna knjižnica prostor, ki lahko ponudi varno okolje za srečanja, kjer bo mogoče spregovoriti o vsem, o radostih in izzivih materinstva, deliti intimne izkušnje, male in velike zmage ter neuspehe pri usklajevanju svoje nove vloge, skrbi za novorojenčka in o spremembah pri vzpostavljanju družinskega in osebnega življenja z novim družinskim članom. Odziv udeleženk je bil zelo pozitiven, še posebej zato, ker ima knjižnica kot prostor povezovanja v lokalnem okolju posebno mesto, okrilje projekta DIAL pa je osnovni pobudi dalo dodaten zagon.

Kljub omejenemu fizičnemu prostoru je v Krajevni knjižnici Škocjan veliko prostora za dialog. (Foto: Bernarda Potočnik, arhiv Glotta Nove)

Tematska srečanja že vse od decembra 2023 potekajo enkrat mesečno. V sproščenem razpoloženju, polnem smeha in vzajemne podpore, se udeleženke dotikajo tem, ki spremljajo njihov vsakdan, kot so »moja družina, moje telo, prazniki …«. Izhodiščna tema je pogosto le iztočnica za tisto, o čemer želijo udeleženke zares spregovoriti in deliti z drugimi na vsakokratnem srečanju, gostiteljica Zala Štamcar pa v moderatorski vlogi zagotavlja, da kljub prilagajanju trenutnemu razpoloženju na srečanju ohranjajo tematsko nit. Dobrodošli so tudi dojenčki in malčki, ki dajejo srečanjem pridih skupnosti.

Pogovor med knjigami v Krajevni knjižnici Škocjan. (Foto: Zala Štamcar, arhiv Krajevne knjižnice Škocjan)

Celostni vtis s srečanj najbolje povzema izjava ene izmed udeleženk, ki se srečanj redno udeležuje: »Super druženje, nekaj novega se naučimo, smo vključeni v dialog in se zavedamo, da je pomembno prisluhniti tudi drugim.«

Dogodki v knjižnicah, ki jih gostijo ambasadorji dialoga, povezujejo in so dobra priložnost tudi za širjenje in spodbujanje bralne kulture, zato verjamemo, da so dialoški pogovori odlična pot do bralcev.

V okviru projekta so nastale tudi publikacije, ki so brezplačno dostopne vsem, ki si želite biti še bolje opremljeni za spodbujanje dialoga v vaših knjižnicah.

In še povabilo
Vabimo vas, da si prenesete vodnik, ki je nastal v okviru projekta, z vajami in primeri iz prakse za razvijanje veščin dialoga: DIALOG ZA VSE: Kratek vodnik za razvoj veščin dialoga.

Na voljo je tudi Priročnik za izobraževalne trenerje in moderatorje, po katerem lahko posežete, če razmišljate o izvajanju dogodkov v knjižnici, ki temeljijo na dialogu: DIALOG ZA VSE: Uporabljajmo veščine dialoga v skupnosti.

Vabljeni tudi, da obiščite blog o dialogu Erasmus+ projekta DIAL: Dialogues Unfolded

Vse dodatne informacije o projektu in spremljevalnih dejavnostih so na voljo na spletni strani projekta.