Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Deseto, zadnje mednarodno srečanje projekta EODOPEN

Deseto, zadnje mednarodno srečanje projekta EODOPEN
4. 11. 2024
Andreja Hari
Narodna in univerzitetna knjižnica
Kolaž (Andreja Hari)

Od 10. do 11. oktobra 2024 je v Tartuju (Estonija) potekalo deseto in hkrati zadnje mednarodno srečanje projekta EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta). Srečanje je gostila Univerzitetna knjižnica v Tartuju (Tartu Ülikooli Raamatukogu) in udeležilo se ga je približno 50 predstavnikov iz enajstih držav. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) se je srečanja udeležila Andreja Hari.

Prvi dan se je začel s poročili treh delovnih skupin. Po pozdravnem nagovoru je Elena Sipria-Mironov iz Univerzitetne knjižnice Tartu predstavila delovno skupino WG2 (promocija projekta) ter uspešne diseminacijske aktivnosti vseh projektnih partnerjev. Izpostavila je dobro sodelovanje med partnerskimi knjižnicami, vključevanje različnih medijev za promocijo projekta, razmišljanje ne le na mednarodnem, temveč tudi lokalnem kontekstu ter razvoj dejavnosti na podlagi rednih evalvacij. Predstavljen je bil tudi promocijski videoposnetek, ki so ga pripravili v Nacionalni knjižnici Estonije, in zajema dosežene cilje projekta, potek dela v njihovi knjižnici ter vpliv projekta na avtorje in osebe s posebnimi potrebami, ki lahko zaradi uspešnosti projekta dostopajo do sodobnejše literature. Andreja Hari je bila povabljena, da predstavi zadnjo načrtovano aktivnost Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) – osnutek šeststranske infografike s statističnim pregledom vseh opravljenih aktivnosti.

Slika 1: Udeleženci srečanja med ogledom videoposnetka (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu).

Slika 1: Udeleženci srečanja med ogledom videoposnetka (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu)

Sledilo je poročilo Andreje Hari o dejavnostih delovne skupine WG4, ki jo je vodil NUK: Dostavni formati digitaliziranega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami = Delivery formats of digitised material for special needs. Glavni poudarek delovne skupine je bilo raziskovanje ustreznih datotečnih formatov in postopkov digitalizacije, ki lahko ponudijo optimalne rezultate ter olajšajo dostop gradiva preko mobilnih naprav in osebam s posebnimi potrebami, kot so slepi in slabovidni. Predstavila je zaključene aktivnosti tekom projekta in večji poudarek namenila pripravljenim izobraževalnim vsebinam s področja omogočanja večje dostopnosti digitaliziranih vsebin osebam s posebnimi potrebami. Izobraževalne vsebine, ki bodo kmalu javno dostopne na domači spletni strani projekta, vsebujejo pet modulov:

  1. Dostopnost in digitalno branje
  2. Avtorske pravice
  3. Digitalizacija in dostavni formati
  4. Ustvarjanje dostopnih dokumentov
  5. Ustvarjanje dostopih ePub in HTML formatov

Predstavila je tudi krajšo študijo primera rabe orodja Transkribus za prepoznavo sodobnejših rokopisnih besedil, ki so jo izvedli v NUK.

Slika 2: Andreja Hari med predstavitvijo delovne skupine WG4 (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu).

Slika 2: Andreja Hari med predstavitvijo delovne skupine WG4 (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu)

Kate Parson iz Nacionalne knjižnice Švedske je v sklopu delovne skupine WG5 (področje avtorskih pravic) poudarila izvedene aktivnosti njene skupine, širjenje znanja med partnerji ter pomembno razlikovanje med različnimi shemami razreševanja avtorskih pravic pri projektnih partnerjih. Razlike so vidne predvsem pri licenciranju, sodelovanju s kolektivnimi organizacijami, licenciranju večje količine gradiva naenkrat in med drugim tudi razreševanje avtorskih pravic na vsakem delu posebej, kar je praksa v NUK. Omenjen je bil tudi pomen čezmejnega povezovanja na področju avtorskih pravic.

V drugem sklopu prvega dne je Szabolcs Dancs iz Nacionalne knjižnice Madžarske poročal o delovni skupini WG6 (za razvoj orodja beleženja stanja avtorskih pravic) in praktično predstavil orodje Rights clearance documentation tool (RCDT). Orodje je namenjeno enostavnemu beleženju stanja avtorskih pravic na institucionalni ali širši ravni, predvsem v izogib podvajanju dela.

Zadnjo predstavitev dneva je imel Berk Vaher, z naslovom »Tartu Capital of Culture 2024«, kjer je predstavil pomen in aktivnosti s področja kulture, ki so v Tartuju potekale in še trajajo, saj je Tartu v tem letu prestolnica kulture.

Tega dne smo se udeležili tudi vodenega ogleda knjižnice, kjer smo si ogledali oddelek za digitalizacijo, zbirko redkih tiskov, glasbeno zbirko, prostore za individualno in skupinsko učenje, fitnes znotraj knjižnice, otroško sobo ter eno nadstropje skladišč, ki so za uporabnike v prostem pristopu. V popoldnevu je potekal še voden ogled mesta Tartu in skupna večerja.

Slika 1: Tartu mestni trg (foto: Andreja Hari)

Slika 3: Tartu mestni trg (foto: Andreja Hari)

Slika 2: Glavna stavba Univerze v Tartuju (foto: Andreja Hari)

Slika 4: Glavna stavba Univerze v Tartuju (foto: Andreja Hari)

Drugi dan srečanja je otvoril Martin Eessalu, vodja raziskav in razvoja na Inštitutu Estonskega jezika (Institute of the Estonian Language), s predstavitvijo »Digitised books as language data«. Predstavil je razvoj velikega jezikovnega modela za estonski jezik ter poudaril pomen razvoja velikih jezikovnih modelov tudi s pomočjo digitalizacije gradiva, pri čimer je EODOPEN prispeval vsebine za učenje modela s prosto dostopnim gradivom v digitalnih knjižnicah.

Slika 5: Andreja Hari med diskusijo o razvoju velikega jezikovnega modela (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu).

Slika 5: Andreja Hari med diskusijo o razvoju velikega jezikovnega modela (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu)

V nadaljevanju je Petr Žabička iz Moravske knjižnice (Češka) poročal o delovni skupini WG7 (skupni portal digitaliziranih del), kjer je bil predstavljen posodobljen skupen EODOPEN portal, ki vsebuje vso digitalizirano gradivo projektnih partnerjev. Sporočil je, da smo skupno presegli mejo 15.000 digitaliziranih enot in 2,5 milijona digitaliziranih strani. Portal omogoča uporabniški vmesnik v vseh jezikih projektnih partnerjev, tudi slovenščini, pri čemer so bile opažene manjše pomanjkljivosti v prevodu, ki bodo kmalu odpravljene. Hkrati so bile predstavljene napredne funkcije, ki s pomočjo umetne inteligence omogočajo prevajanje, glasno branje in povzemanje besedil na posameznih straneh.

Petr Žabička je nadaljeval s svojo drugo predstavitvijo z naslovom »Semantic Search in Digital Libraries using Large Language Models: Enhancing Information Retrieval with AI-Powered Contextual Understanding«, kjer se je osredotočil na nov način iskanja informacij, ki prehaja iz iskanja po ključnih besedah v iskanje glede na pomen (meaning-based search). Omenil je tudi trenutne težave v velikih jezikovnih modelih, kot so zastarele in manjkajoče informacije, halucinacije, pomanjkanje navajanja virov ter onemogočene možnosti sortiranja rezultatov. Poudaril je vektorski način iskanja v digitalnih knjižnicah, ki bi v večji meri odpravil navedene težave jezikovnih modelov in predstavil študijo primera na časopisnem gradivu iz 19. in 20. stoletja (Slika 3).

Slika 3: Primer poizvedbe iz študije primera vektorskega iskanja po digitalni knjižnici s pridobljenim odgovorom in navedenimi viri od koder so bile informacije za odgovor pridobljene (Vir: Petr Žabicka, prosojnice)

Slika 6: Primer poizvedbe iz študije primera vektorskega iskanja po digitalni knjižnici s pridobljenim odgovorom in navedenimi viri od koder so bile informacije za odgovor pridobljene (Vir: Petr Žabicka, prosojnice)

Za zaključek srečanja je vodja projekta Silvia Gstrein iz Univerzitetne knjižnice Innsbruck, opravila pregled storitve EOD v letu 2023, omenila formalnosti glede zaključnega poročanja projekta in se vsem zahvalila za izredno uspešno opravljeno delo.

Celotno srečanje je prevzemala pozitivna energija, saj smo bili veseli zadnjega srečanja v živo, deljenja izkušenj in tudi neformalnega druženja. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki so pri projektu na nacionalnem in mednarodnem nivoju pomagali in prispevali k uspešni izvedbi, še posebej Evropski komisiji in NUK za sofinanciranje projekta. Poročilo o izvedbi projekta v NUK bo kmalu predstavljeno kot ločen prispevek.

Slika 4: Skupinska slika vseh udeležencev zadnjega srečanja projekta EODOPEN v Tartuju, Estonija (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu)

Slika 7: Skupinska slika vseh udeležencev zadnjega srečanja projekta EODOPEN v Tartuju, Estonija (Vir: Arhiv Univerzitetne knjižnice Tartu)

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov. Projekt se zaključi 31. oktobra 2024.

Skip to content