Deset let biblioterapevtske dejavnosti v Osrednji knjižnici Celje

Uvod
Že nekaj let je na območju Celja in okolice prisotna vedno večja socialna izključenost določenih skupin ljudi, tako imenovane skupine ranljivih oseb. Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja 2006–2008 (2006) med ranljive skupine prebivalstva, ki se srečujejo z večjo stopnjo tveganja socialne izključenosti in neenakih možnosti, uvršča predvsem: ljudi z nizkimi dohodki, pri katerih je preživetje pogosto odvisno od socialnih transferjev (brezposelni, enostarševske družine, starejše samske osebe), invalide (invalide brez statusa, s težjimi okvarami, brezposelne), brezdomce (z zdravstvenimi in stanovanjskimi težavami), Rome (so brezposelni, imajo nizko stopnjo izobrazbe, slabe stanovanjske razmere), migrante, begunce in iskalce azila (vsi imajo težave z nepoznavanjem jezika, pridobitvijo zaposlitve, živijo v slabih stanovanjskih pogojih), otroke in mladostnike s težavami v odraščanju ter druge ranljive skupine (žrtve nasilja, odvisnike, osebe s težavami v duševnem zdravju ipd.).

Skrb za ranljive skupine uporabnikov določa Ustava Republike Slovenije (2016) in številni dokumenti mednarodnih organizacij, kot je na primer Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tudi 16. člen Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1, 2001) splošnim knjižnicam določa skrb za izvajanje storitev za ljudi s posebnimi potrebami. Nad razvojem teh storitev bdi Iflina sekcija za knjižnice za ljudi s posebnimi potrebami. Poslanstvo slovenskih splošnih knjižnic je, da med drugim prispevajo k premoščanju razlik med prebivalci in krepijo kulturo dialoga ter sodelovanja v skupnosti (Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027, 2022).

Ob svetovnem dnevu poezije 21. 3. 2019 je bil gost programa Bralno-pogovorne urice naš sodelavec Kristian Koželj, ki je predstavil svojo pesniško zbirko: Muzej zaključenih razmerij

Dejavnosti in aktivnosti Osrednje knjižnice Celje na področju dela z ranljivimi skupinami
V Osrednji knjižnici Celje smo leta 2012 pričeli s projektom krepitve socialne vloge knjižnice med ranljivimi skupinami uporabnikov v okviru načrtnega izvajanja biblioterapevtskega programa. Ideja za izvajanje aktivnosti je nastala na pobudo sodelavke Polone Bajc Napret, sedanje direktorice knjižnice. V program sem bil od samega začetka vključen tudi sam, od ideje in razvoja, ki še vedno traja, do izvedbe same. V okviru biblioterapevtskega programa, ki ga imenujemo Bralno-pogovorne urice, izvajamo biblioterapijo s pomočjo knjig v sodelovanju s skupino, terapevtom in knjižničarjem ali le s skupino in knjižničarjem.

Bralno-pogovorne urice so bile najprej namenjene uporabnikom, ki so se v svojem življenju znašli v stiski (npr. zasvojenost, bolezen, starost, osamljenost) in so bili primorani poiskati pomoč ter tudi tistim, ki so si želeli le druženja, pogovora, novih spoznanj ipd. oziroma kakovostnejšega preživljanja prostega časa. Dejavnost smo z leti razvili tako, da smo storitev prilagodili in razširili tudi na ostale zainteresirane člane in obiskovalce knjižnice.

Z začetkom izvajanja biblioterapevtskega programa v obliki bralno-pogovornih uric smo si v knjižnici zadali dva cilja: pomagati k večji socialni vključenosti ranljivih skupin in ostalih v družbo ter se povezovati in krepiti sodelovanje z določenimi institucijami, društvi, klubi in drugimi organizacijami, ki se strokovno ukvarjajo s tovrstno problematiko.

Potek bralno-pogovorne urice
V okviru priprave na uro najprej izberemo knjigo (npr. življenjepisni roman), nato ob prebiranju določenega poglavja, odstavka ali misli spoznavamo glavnega junaka, opisan dogodek, zgodbo ali problem, v katerem se liki znajdejo. Sledi obsežen pogovor, v katerem soočamo različna mnenja, prihajamo do različnih zaključkov, primerjamo vsebino z lastnimi izkušnjami, doživetji … Rezultat bralno-pogovornih uric je, da na opisan način udeleženec uspešneje premaguje in rešuje lastne težave, krepi samozavest, lažje sprejema terapije itd. Program se izvaja enkrat mesečno po eno uro ob v naprej določenih terminih.

Razvoj programa Bralno-pogovorne urice od leta 2012 do danes
Prva bralno-pogovorna urica je bila izvedena na začetku leta 2012, in sicer v Dnevnem centru ŠENT Celje po predhodnem dogovoru s socialno delavko. Na prvem srečanju je bila prisotna skupina 12 uporabnikov in socialna delavka, skupino pa sva vodila s sodelavko. Glede na dober odziv udeležencev prvega dogodka in interes za sodelovanje smo se dogovorili za nadaljnja srečanja, ki trajajo še danes.

Na začetku smo se srečevali v Dnevnem centru ŠENT, kasneje pa smo srečanja nekajkrat letno izvedli v knjižnici, v poletnih mesecih pa tudi zunaj v lapidariju. Tovrstna sprememba je bila zelo dobro sprejeta z obeh strani. Leta 2013 se je program razširil v sodelovanju z Domom Lipa Štore. Bralno-pogovorna urica je bila takoj dobro sprejeta in se uspešno izvaja še danes, trenutno z dvema skupinama. Hvaležnost za naše sodelovanje so v Štorah izkazali tudi s tem, da sva bila s sodelavko oktobra 2018 povabljena na praznovanje desetletnice delovanja doma. Še istega leta (2013) se je k programu priključilo Društvo DREN, kjer je pričela delovati skupina, v kateri se izvajajo razne aktivnosti pri delu s starostniki. S socialno delavko oziroma predsednico društva smo se dogovorili o občasnem sodelovanju, in sicer dvakrat na leto. Od leta 2016 se srečujemo vsak mesec po eno uro v prostorih Večgeneracijskega centra Javnega zavoda SOCIO [1], kjer se tudi običajno zbirajo člani društva. Z leti smo sodelovanje še razširili, tako da urica poteka enkrat v prostorih društva, drugič v knjižnici, v toplejših dnevih pa zunaj v lapidariju. To spremembo do člani Društva DREN zelo dobro sprejeli. Dejavnost se je v letu 2014 razširila tudi v zavetišče za brezdomce. S socialno delavko smo se dogovorili za poskusno izvedbo bralno-pogovorne urice enkrat mesečno za eno uro v prostorih zavetišča. Po nekaj mesecih se je delovanje skupine ustavilo in zaključilo. Razloga sta bila dva: hitro menjavanje članov skupine, saj so se uporabniki zavetišča pogosto odseljevali in priseljevali, in manjši interes članov skupine za sodelovanje. Na podlagi večletnega sodelovanja med Domom ob Savinji (dom upokojencev v Celju) in Osrednjo knjižnico Celje v projektu Knjižnica na obisku, v okviru katere smo knjižničarji v dom dostavljali knjižnično gradivo, smo leta 2014 začeli z izvedbo programa Bralno-pogovorne urice v dogovoru s terapevtkama iz delovne terapije in socialnima delavkama doma.

V času izvajanja programa smo pridobili veliko teoretičnega in praktičnega znanja s področja biblioterapije, izkušenj, pozitivnega odziva sodelujočih institucij ter poznavanja literature, ki ima pomembno vlogo pri izboru gradiva za posamezno skupino. Dozorela je odločitev, da oblikujemo skupino tudi v knjižnici. Pripravili smo zloženko z osnovnimi informacijami in jo izpostavili na oddelkih ter z obvestili na spletni strani in družbenih omrežjih vabili k udeležbi. Odziv je bil dober in v kratkem času se je na dejavnost prijavila skupina približno petnajstih članov. Prva bralno-pogovorna urica je bila izvedena v četrtek, 19. 10. 2017, med 17.30 in 18.30 na oddelku Glasba-film. Prisotnih je bilo deset udeležencev. Na podlagi povratne informacije so bili udeleženci z načinom izvedbe zelo zadovoljni. Od takrat dalje program uspešno izvajamo enkrat mesečno.

Bralno-pogovorna urica v knjižnici na oddelku Glasba-film, november 2019

Junija 2018 sem se udeležil intervizijskega srečanja vodij skupin na Društvu Zimzelen v Žalcu, kjer sem prisotnim predstavil potek izvajanja bralno-pogovornih uric. Predsednica društva je izkazala interes za vključitev v program, saj so ravno takrat ustanavljali bralno skupino v okviru žalske socialne mreže. Dogovorili smo se za občasno sodelovanje, ki poteka od novembra 2018. Program Bralno-pogovorne urice se je tako razširil na šest inštitucij.

Intervizijska srečanja – dodana vrednost programa Bralno-pogovorne urice
Za učinkovitejšo sodelovanje ter izvedbo bralno-pogovornih uric med knjižnico, Domom ob Savinji, društvi DREN in Zimzelen potekajo tudi intervizijska srečanja vodij skupin večkrat letno. Namen srečanj je, da si izmenjamo izkušnje, se pogovorimo o svojem delu, odpravljamo pomanjkljivosti, iščemo ustrezne rešitve in se dogovarjamo o nadaljnjem poteku aktivnosti s skupinami uporabnikov.

Intervizijsko srečanje vodij skupin v knjižnici, maj 2022

Namesto zaključka
Dobrih deset let uspešnega izvajanja biblioterapevtskega programa Bralno-pogovorne urice je za nami. Trenutno program uspešno izvajamo s šestimi skupinami uporabnikov na različnih lokacijah, in sicer v ŠENT-u, Domu Lipa Štore, Domu ob Savinji, Društvu DREN (Večgeneracijski center SOCIO), Zimzelenu Žalec in v knjižnici.

Izkazalo se je, da je takšna aktivnost knjižnice v našem okolju zelo potrebna in da gre za uspešen program, ki ga izvajamo skladno s poslanstvom splošnih knjižnic. Tematika oziroma izbor knjig, ki jih obravnavamo na srečanjih, je zelo raznolika – od resničnih, življenjskih zgodb, ki so se med uporabniki vseh šestih skupin izkazale za zelo priljubljene, do knjig z lahkotnejšo vsebino za dušo in tistih, ob katerih se lahko nasmejimo.

Od začetka izvajanja programa smo si prizadevali sproti pridobivati povratne informacije o zadovoljstvu, izkušnjah in željah sodelujočih uporabnikov skupin in strokovnih delavcev v zavodih in društvih. Na podlagi zbranih odzivov, dodatnega usposabljanja z udeležbo na izobraževanjih in s partnerskim sodelovanjem se je koncept izvajanja biblioterapevtske dejavnosti razvijal vse do danes. O izvajanju biblioterapevtskih dejavnostih letno poročamo tudi v internih časopisih sodelujočih organizacij.

Pozitivni učinki izvajanja programa se kažejo v zelo dobrem sodelovanju s partnerskimi organizacijami, kar se odraža v veliki udeležbi zadovoljnih uporabnikov, saj se uric udeleži v povprečju 10 uporabnikov na srečanje, in interesu za nadaljnje sodelovanje. Glede na starostno strukturo je sestava skupin zelo raznolika, od mladih pa do upokojencev.

Cilji za prihodnje so, da nadaljujemo z dejavnostjo v takšni obliki in jo nadalje razvijamo, širimo in ustvarjamo nove partnerske vezi ter gojimo dobre medinstitucionalne odnose tudi v naslednjih desetletjih.

Bralno-pogovorna urica v lapidariju, julij 2021

Viri in literatura

Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja 2006–2008. (2006). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027. (2022). Združenje splošnih knjižnic.

Ustava Republike Slovenije. (2016). IUS Software, GV založba.

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015.

[1] Javni zavod je ustanovila Mestna občina Celje leta 2002 z namenom pomagati posameznikom in družinam v stiski ter kot inštitucijo za opravljanje ostalih socialnovarstvenih storitev. V okviru njega deluje večgeneracijski center, materinski dom, zavetišče za brezdomce itd.