Delovno srečanje domoznancev 2022

V dneh, ko smo se Ptujčani navdušeno pripravljali na sprejem kolesarske karavane v okviru 28. Dirke po Sloveniji, smo v ptujski knjižnici pripravljali še zadnje podrobnosti za delovno srečanje domoznancev, ki je potekalo 15. junija 2022 v prostorih knjižnice.

Na vsakoletnih delovnih srečanjih, ki jih v Knjižnici Ivana Potrča pripravljamo v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo ter kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, želimo odpirati in podrobneje osvetliti nekatera pomembna vprašanja, s katerimi se v knjižnicah soočamo pri izvajanju domoznanske dejavnosti in skrbi za pisno kulturno dediščino.

Letošnje srečanje je potekalo tretjič zapored. Prvega smo organizirali leta 2019, naslednje leto pa nam je izbruh epidemije koronavirusa preprečil načrte in smo bili srečanje prisiljeni odpovedati. Hitra prilagoditev knjižnic za komuniciranje v spletnem okolju nam je v letu 2021 omogočila virtualno izvedbo dogodka. Letošnje srečanje pa je bilo spet drugačno, saj je potekalo v hibridni obliki. V živo ali preko spleta se ga je udeležilo 61 knjižničarjev iz vseh koncev Slovenije. Uvodoma je zbrane pozdravila in nagovorila Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča, v imenu ZBDS pa sta se preko videokonferenčnega sistema Zoom oglasili tudi predsednica zveze Damjana Vovk in predsednica Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino dr. Klaudija Sedar.

Strokovni del srečanja je bil razdeljen v dva sklopa, sodelovalo je devet predavateljev, ki so predstavili sedem prispevkov. Prvi sklop predavanj je bil namenjen informiranju knjižničarjev o novostih in uspešnih projektih s področja domoznanstva, domoznanskih zbirk in trajnega ohranjanja digitaliziranega domoznanskega gradiva. Mira Petrovič je predstavila načrtovane aktivnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v vlogi kompetenčnega centra za domoznanstvo. Status ji je februarja letos podelila Komisija za kompetenčne centre pri Združenju splošnih knjižnic. Ptujska knjižnica je po dogovoru med OOK-ji od leta 2018 izvajala koordinacijo domoznanske dejavnosti med OOK-ji, s pridobitvijo statusa kompetenčnega centra pa se je okvir njenega delovanja razširil na vse slovenske splošne knjižnice. Posebej je izpostavila, da je za razvoj slovenskega domoznanstva ključno sodelovanje med slovenskimi splošnimi knjižnicami, NUK, UKM, ZBDS in drugimi deležniki s področja domoznanstva. V knjižnici gradijo tudi specializirano zbirko strokovnega gradiva o domoznanski dejavnosti v Sloveniji.

Mag. Branka Kerec Prekoršek in dr. Vlasta Stavbar iz UKM sta v svojem prispevku spregovorili o tem, kako so se v knjižnici lotili popisa knjižničnega gradiva iz Maistrove knjižnice, ki je od leta 2018 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Ker gre za izjemno osebno knjižnico, je UKM tako pri postavitvi kot pri popisovanju težila k ohranitvi izvirne postavitve, kar je v okolju COBISS predstavljalo precejšen izziv. Za prispevek o ureditvi Maistrove knjižnice v reviji Knjižnica sta avtorici prejeli nagrado Kalanovega sklada za leto 2021.

Referat dr. Matjaža Kraglja iz NUK-a je bil usmerjen v predstavitev podatkovnega arhiva, spletne aplikacije za uvoz, pregled in izvoz digitaliziranih in digitalnih podatkov in metapodatkov. Spregovoril je o pomembnosti podatkovnega arhiva, možnosti uporabe in potreb po ohranjanju vsebin arhiva. Ker se splošne knjižnice zavedajo pomembnosti trajnega ohranjanja digitaliziranega gradiva, nimajo pa razpoložljivih lastnih resursov, je NUK za njihove potrebe ob finančni podpori Ministrstva za kulturo razvil podatkovni arhiv, v katerega lahko vnašajo arhivske kopije digitaliziranega gradiva.

V drugem delu srečanja smo pozornost namenili vprašanju dostopnosti domoznanskega gradiva in domoznanskih ter posebnih zbirk v knjižnicah. Najprej smo prisluhnili poročilu o rezultatih raziskave o dostopnosti domoznanskih in drugih posebnih zbirk v splošnih knjižnicah in UKM. Raziskavo so opravile članice delovne skupine v sestavi: Mira Petrovič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Simona Šuler Pandev (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika), Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec) in Anja Frkovič Tršan (Mestna knjižnica Ljubljana). Raziskava je pokazala, da v nekaterih knjižnicah, glede na obstoječo knjižnično zbirko, nimajo potreb po omejevanju dostopa do domoznanskega gradiva oziroma zbirk. S tem vprašanjem pa se soočajo tiste knjižnice, ki hranijo obsežnejše in vrednejše zbirke gradiva. Vsekakor bi bile knjižnicam v veliko pomoč enotne smernice, vključno z vzorčnimi obrazci, oblikovanimi na nacionalnem nivoju, ki bi jih lahko uporabljali po lastni potrebi in presoji. V tej smeri že potekajo aktivnosti v okviru delovne skupine domoznancev OOK.

V nadaljevanju smo podrobneje spoznali prakso nekaterih splošnih knjižnic in pridobili vpogled tudi v zbirko ene od specialnih knjižnic. Darja Peperko Golob in Miha Petrov iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto sta predstavila Posebne zbirke Boga Komelja, ki sodijo med najbogatejše posebne zbirke v slovenskih splošnih knjižnicah. Najobsežnejša in hkrati med uporabniki najbolj iskana je slikovna zbirka starih razglednic in fotografij, kar postavlja pred knjižničarje nove izzive. Na podlagi ugotovljenih potreb uporabnikov pripravljajo novo spletno aplikacijo, s katero bodo gradivo uredili in uporabnikom omogočili hiter in enostaven pregled zbirke, kot tudi izvedbo naročila gradiva iz zbirke.

Posebej smo bili na našem srečanju veseli udeležbe in referata Igorja Zemljiča, vodje Centralne pravosodne knjižnice pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki je že na naših preteklih srečanjih opozoril na možnosti sodelovanja med splošnimi in specialnimi knjižnicami, ki prav tako hranijo bogato pisno dediščino. Na tokratnem srečanju je predstavil zbirke starih pravnih knjig Centralne pravosodne knjižnice – Bibliotheca Iuris Antiqui. V prispevku je prikazal kratek oris najstarejšega fonda ter historiat njegovih dosedanjih obravnav in ob tem skušal opozoriti na zelo različen odnos do razumevanja in varovanja starega gradiva. Izpostavil je, da v preteklosti ne vidimo le spremembe v odnosu do varovanja bogate pravosodne dediščine, ampak tudi razlike v njeni obdelavi, rabi, analizi in promociji ter pri uvajanju novih standardov in trendov za ravnanje s tovrstnim gradivom.

Zadnji referat sta pripravili Vanda Kovač in Ines Varga iz Kulturnega centra Lendava – Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ. Knjižnica deluje na dvojezičnem območju, zato poteka zbiranje domoznanskega gradiva v obeh jezikih enakovredno, tako v slovenskem kot v madžarskem. Posebno pozornost knjižnica namenja predstavitvi digitalnih vsebin, ki jih zelo uspešno ustvarja in ponuja na lastni spletni strani.

Ocenjujemo, da smo z izvedbo letošnjega srečanja naredili še en majhen korak k uspešnejšemu delu na področju opravljanja domoznanske dejavnosti in skrbi za našo pisno kulturno dediščino. Povzetki vseh predstavljenih referatov so dostopni na spletni strani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, na povezavi.16