Delovni dokument EU »Boj proti tujim motnjam R&I«

Publikacija z naslovom »Boj proti tujim motnjam R&I« predstavlja dokument za boj proti tujemu vmešavanju v raziskovalne in inovacijske dejavnosti, kadar tuji akterji na ravni države izvajajo prisilne, prikrite, zavajajoče ali koruptivne dejavnosti, ki so v nasprotju s suverenostjo, vrednotami in interesi Evropske unije (EU). Visokošolske ustanove in raziskovalne organizacije lahko uporabijo štiri učinkovite strategije za boj proti tujim vmešavanjem: vrednote, upravljanje, partnerstva in kibernetska varnost. V dokumentu so predstavljene težave in ukrepi, ki jih lahko visokošolski zavodi in raziskovalne organizacije prilagodijo svojim potrebam. 

V dokumentu, po priporočilu dr. Mojce Kotar, izpostavljamo poglavja, ki še posebej zadevajo knjižnično okolje:

1.5. Posledice za odprto znanost, str. 17-20
Čeprav je prizadevanje za znanje skupno, lahko zaradi konkurenčnosti ustvarja napetosti. Posledica teh napetosti med sodelovanjem in tekmovalnostjo na akademskem področju je tradicionalno zaprt sistem sodelovanja, kjer raziskovalci niso spodbujeni k odprtemu delu, temveč k omejevanju svojih metodologij in rezultatov.

Najpomembnejše prakse v odprti znanosti so pokazale, da odpiranje metodologij raziskovalnih publikacij ne kaže neposrednih pomanjkljivosti za tuje vmešavanje. Odpiranje zbirk raziskovalnih podatkov pa zahteva previdnost pri varovanju pred tujim vmešavanjem.

Zbirke podatkov FAIR so namreč manj ranljive kot odprte zbirke podatkov, saj niso nujno odprte. Skupna težava teh odprtih praks pa je, da še ne vemo, kako strojno učenje in umetna inteligenca lahko izkoristila velike zbirke odprtih metodologij, publikacij, podatkov in programske opreme.

5.3.1 Knjižnice, str. 53-54
Večina visokošolskih zavodov in raziskovalnih organizacij namenja znatna proračunska sredstva za naročnine pri spletnem dostopu do znanstvenih revij in podatkovnih zbirk konferenčnih prispevkov.

Knjižnice imajo omejene proračune za naročnine na revije. Včasih pri ponudnikih storitev spregledajo nepoštene zastopnike, ki ponujajo posebne ali znižane ponudbe za "institucionalne" naročnine, zato morajo biti še posebej previdne. 

5.4.1. Raziskovalni podatki, metode, algoritmi in intelektualna lastnina, str. 56-57
Zagotavljanje zaupnosti raziskovalne intelektualne lastnine ni vedno izvedljivo ali pa je celo v nasprotju z namenom in cilji določenih politik ali nacionalne zakonodaje. Ni presenetljivo, da imajo različne raziskovalne discipline svoje prakse in zahteve ter ovire za izvajanje raziskav na določenem področju. Posamezniki lahko prostovoljno delijo podatke, načrte, programsko opremo in strojno programsko opremo ali pa to od njih zahteva ustrezna zakonodaja (na primer izjeme in omejitve v pravnem redu Unije o avtorskih pravicah, ki jih dovoljujejo mednarodni sporazumi o intelektualni lastnini, in uredba Obzorje Evropa o odprtem dostopu).

Pripravila: dr. Mojca Rupar Korošec (Narodna in univerzitetna knjižnica) 

Naslovna fotografija: Pavel Danilyuk (Pexels)