Delovna mobilnost v Milanu in udeležba na Konferenci Occupy Library

Izvleček
V prispevku je opisana delovna mobilnost štirih sodelavcev Mestne knjižnice Ljubljana v Milanu, kjer so se udeležili mednarodne konference Occupy Library in raziskali različne knjižnice. Mobilnost je bila organizirana kot sledenje na delovnem mestu v okviru aktivnosti mobilnosti osebja v izobraževanju odraslih in izvedena v okviru akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih. Obisk je vključeval predstavitev njihovega dela ter spoznavanje naprednih praks v knjižničarstvu, vključno z uporabo digitalnih orodij, prilagodljivostjo prostorov in vključevanjem ranljivih skupin. Izkušnja je prispevala k njihovemu strokovnemu razvoju in samozavesti. Prispevek poudarja tudi pomen trajnostnih praks in medkulturnega razumevanja za nadaljnji razvoj knjižničnih storitev ter je relevanten za MKL, ker prinaša dragocene vpoglede in prakse, ki jih lahko vključimo v svoje delovanje. Za druge knjižnice je lahko primer dobrih praks mobilnosti v tujino, inovativnih pristopov in trajnostnih rešitev, ki lahko izboljšajo knjižnične storitve ter povečajo vključevanje skupnosti.

Ključne besede: delovna mobilnost, Milano, konferenca, splošne knjižnice, digitalna orodja, trajnost, kulturna dediščina, Mestna knjižnica Ljubljana (MKL)

Uvod
Maja 2024 smo se štirje sodelavci iz Mestne knjižnice Ljubljana, Nina Jeklič, Vesna Lenarčič, Matjaž Mohar in Maja Šefman, odpravili na delovno mobilnost v Italijo. S službenim avtomobilom smo se odpeljali iz enega od 53 Unescovih mest literature, Ljubljane, v drugega, Milano. Program našega obiska je bil premišljeno zasnovan glede na cilje, ki jih zasledujemo v akreditaciji Erasmus+, glede na področje strokovnega dela udeležencev mobilnosti in glede na ponudbo mreže milanskih knjižnic. Vključeval je torej kombinacijo obiskov knjižnic ter aktivno sodelovanje na konferenci, na kateri smo imeli priložnost predstaviti svoje delo. Termin za obisk mreže Milana je bil izbran glede na termin konference Occupy Library: Libraries as spaces for digital transformation and community wellbeing, na kateri smo predstavili svoje delo in se seznanili z inovativnimi praksami v knjižničarstvu, ki združujejo tradicijo ter sodobne tehnološke pristope. Erasmus+ je program, ki zelo poudarja pomen trajnostnih pristopov, vključitev zelenih praks v vse projekte in tako tudi uporabo trajnostnih načinov prevoza. To je bilo naše prvo »zeleno potovanje«¹ v okviru akreditacije Erasmus+: v Italijo smo se vsi štirje odpravili z enim službenim avtomobilom. Potovali smo dva dneva, ki smo ju izkoristili tudi za spoznavanje italijanske zgodovine, kulinarike in kulturne dediščine ob poti. Zame pa je bila ta mobilnost res posebna izkušnja, saj sem celotno mobilnost prvič koordinirala sama, vse od začetka, ko sem morala vzpostaviti stik z milanskimi knjižnicami, do priprave vseh potrebnih dokumentov in oblikovanja programa. Ta izkušnja mi je prinesla ne le strokovno rast, ampak tudi večjo samozavest pri organizaciji in izvedbi mednarodnih projektov.

Konferenca Occupy Library
Mobilnost v Milanu je združevala tako sledenje na delovnem mestu kot tudi aktivno udeležbo na konferenci Occupy Library: Libraries as Spaces for Digital Transformation and Community Wellbeing. Occupy Library združuje inovativne ideje, ki so uresničene v knjižnicah v regijah Srednje in Vzhodne Evrope, Črnega morja, Kavkaza in Kaspijskega jezera, ter zagotavlja prostor za izmenjavo dobrih praks ter podpira najboljše načine, kako knjižnice še bolj vključiti v svoje skupnosti. Letos so bile teme predstavitev povezane z umetno inteligenco (UI) za osebni in profesionalni razvoj, knjižničnimi storitvami, ki temeljijo na tehnoloških potrebah skupnosti, z vlogo knjižnic v skupnosti v času kriz in knjižničnimi storitvami, ki združujejo skupnosti. Konferenca je odlična priložnost tudi za predstavitev projektov slovenskih knjižnic. Tako lahko predstavijo svoje projekte, na primer z Dneva dobrih praks, tudi v mednarodnem okolju.

Slika 1: V kleti gradu Sforza, prizorišču konference Occupy Library 2024 (foto: ”Goody Bag” konference Occupy Library)

Zame je bila letošnja konferenca še posebej pomembna, ker sem prvič predstavljala prispevek na mednarodni konferenci. Predstavila sem, kako družbeno omrežje TikTok lahko poveže skupnost in spodbudi mlade k aktivnejši udeležbi v dejavnostih knjižnice, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost. Udeleženci konference so se na koncu vključili tudi v snemanje prispevka za TikTok, kar je še dodatno poudarilo interaktivnost in aktualnost teme. Povzetek predstavitve je bil objavljen v septembrski številki revije Biblioteche Oggi² kot pomemben korak za širjenje naših dosežkov in praks na mednarodni ravni.

Slike 2: Predstavitev prispevka na konferenci Occupy Library v Milanu (foto: ”Goody Bag” konference Occupy Library)

Na konferenci smo imeli priložnost spoznati številne inovativne prakse iz različnih delov sveta in še dodatno obogatiti našo izkušnjo. Giulia Conti iz Italije je predstavila igrifikacijo kot orodje, ki uporabnike uči prepoznavanja lažnih informacij in razvijanja kritičnega mišljenja prek aplikacij, kot je Cat Park ali Memory Reloaded, ter spodbuja varnost na spletu. Ingura Dukura iz Latvije je poudarila moč zgodb in biblioterapije pri učenju in ohranjanju znanja, medtem ko je Crina Popescu iz Romunije predstavila knjižnico stvari in semen, ki spodbuja trajnost ter ekološko mišljenje.

Predstavnica knjižnice Arthur Lakes Library iz ZDA je pokazala, kako z aplikacijo za sledenje prostih študijskih mest rešujejo izziv velikega študijskega prostora, medtem ko je Eliška Bartošova iz Češke predstavila obsežen program izobraževanja odraslih z digitalnimi napravami in brezplačnimi tečaji, kar vključuje 215 tečajev ter več kot 3000 izobraženih starejših odraslih. Digitalna izobrazba za otroke je bila predstavljena tudi prek projekta DigEducati Stefana Rinaldija, ki se osredotoča na socialno vključenost in enakovreden dostop. Jill Bourne iz Kalifornije je poudarila ključne naloge knjižnic, kot so finančna pismenost, digitalne spretnosti in zaupanje v umetno inteligenco. Ta izmenjava znanj in izkušenj nam je omogočila vpogled v globalne trende ter inovacije, ki jih bomo lahko vključili v knjižnične storitve, s ciljem izboljšanja dostopnosti in vključevanja uporabnikov v naše lokalno okolje. Na konferenci smo z udeleženci stkali dragocene vezi, ki nam bodo v pomoč pri iskanju gostiteljskih organizacij za druge mobilnosti zaposlenih in uporabnikov ter tudi pri iskanju partnerjev za nove mednarodne projekte.

Milanski knjižnični sistem
Organizacija gostiteljica za naš program mobilnosti je bila Comune di Milano – Area Biblioteche, pri njih je naš obisk koordinirala Camilla Notarbartolo. Mobilnost je bila priložnost za izboljšanje naših delovnih spretnosti in pridobitev novih znanj o metodah izobraževanja odraslih, motiviranju članov knjižnice za aktivno vključevanje v dejavnosti ter ravnanju s posebnimi ciljnimi skupinami. Spoznali smo bogato knjižnično infrastrukturo Milana, ki vključuje 25 knjižnic in bibliobus. Skupaj imajo milanske knjižnice približno 1.400.000 inventarnih enot gradiva, kar je približno ena inventarna enota na prebivalca Milana.

Slika 3: Knjižnice milanskega knjižničnega sistema (vir: https://milano.biblioteche.it/library/)

V knjižnicah ni članarin, saj prebivalci za izposojo uporabljajo elektronsko osebno izkaznico, s katero dostopajo do vseh javnih storitev v mestu.³ V knjižnicah ni niti zamudnin; če nekdo zamuja z vračilom knjige, ima za toliko dni prepoved izposoje, kolikor dni je zamudil. V primeru izgube ali poškodbe knjige jo mora nadomestiti z enako ali drugo, ki jo določi knjižnica. Knjižnice imajo gradivo urejeno po Deweyjevi decimalni klasifikaciji. Leposlovje je združeno, ločeno postavljene so le kriminalke, imenovane Gialli, kar izvira iz priljubljene knjižne zbirke založbe Mondadori. Zanimivo je, da so psi v knjižnicah dobrodošli in da jim ne smejo prepovedati vstopa.

Slika 4: Udeleženke konference Occupy Library iz milanskih knjižnic – druga z desne je naša koordinatorka, Camilla Notarbartolo (foto: ”Goody Bag” konference Occupy Library)

Kot prvo organizacijsko enoto milanskega knjižničnega sistema smo obiskali knjižnico Biblioteca Chiesa Rossa (več o njej je napisano v posebni objavi na portalu EPALE), prostorno in svetlo knjižnico v nekdanjem skednju. Posebnost te knjižnice je njena socialna usmerjenost, saj aktivno sodeluje z ranljivimi skupinami uporabnikov, kot so invalidi, tujci in begunci. Njihova knjižnica je izredno vpeta v lokalno skupnost, organizirajo številne dogodke na prostem, kot so kulturne prireditve ali tržnica lokalnih pridelovalcev hrane, izvajajo pa tudi pravljične ure v šolah in vrtcih. Prav tako izdelujejo knjige, prilagojene otrokom s posebnimi potrebami, kar vključuje tipanke, knjige z Braillovo pisavo, knjige s piktogrami in knjige z znakovnim jezikom. Veliko dogodkov se odvija tudi na zunanjih površinah knjižnice. Knjižnica je odprta tudi ob nedeljah, pri čemer zaposleni sami izbirajo, kdaj bodo delali, kar prispeva k prijetnemu delovnemu okolju. Videli smo, kako pomembno je, da knjižnica deluje kot socialno in kulturno središče, ki povezuje različne skupine uporabnikov.

Slika 5: Poslikava knjižnice Chiesa Rossa, mladinski oddelek (foto: osebni arhiv avtorice)

Ogled knjižnice Biblioteca Parco Sempione, ki je skoraj v celoti zgrajena iz stekla, kar omogoča obilico naravne svetlobe, nam je približal pomen prilagodljivosti knjižničnih prostorov in storitev. Njihove premične police in hibridne bralne skupine so nas naučile, kako lahko z majhnimi prilagoditvami dosežemo večjo dostopnost in fleksibilnost, kar je ključno za sodobno knjižnico. Predstavili so nam organizacijo bralnih skupin. V milanski knjižnični mreži jih imajo kar 51, od klasičnih do hibridnih. Hibridna bralna skupina se seli po vseh knjižnicah v knjižnični mreži milanske knjižnice in hkrati je vedno možnost tudi priključitev prek ZOOM-a. Na ta način omogočijo udeležbo tudi članom iz bolj oddaljenih sosesk. Zelo zanimiv je tudi njihov projekt Pakt za branje, pri katerem izvajajo branja na nepričakovanih lokacijah, kot so upravne enote, ali na nepričakovan način, kot je soba pobega, v kateri se namigi iščejo v knjigah. Projekt zagotavlja, da branje postane sestavni del vsakdanjega življenja prebivalcev Milana. To je primer dobre prakse, ki ga želimo prenesti v naše lokalno okolje, da bi pritegnili nove bralce.

Slika 6: Pogovor o bralnih skupinah v knjižnici Parco Sempione (foto: Matjaž Mohar)

Knjižnica Remote Library (knjižnica ima več imen, imenujejo jo tudi Biblio Express; o njej si lahko več preberete v posebni objavi na portalu EPALE) je edina avtomatizirana knjižnica v Milanu in stoji na postaji metroja Porta Venezia. Tukaj nas je Elisa Bellistri seznanila z delovanjem robota v napravi avtomatizirane knjižnice, ki omogoča samodejno izposojo gradiva. Gradivo v napravi preverijo na dva dni. Naprava lahko sprejme do 200 enot gradiva in vsaj četrtina ga je redno v izposoji. Ta inovativni pristop bistveno izboljšuje dostopnost za različne uporabnike. Spoznali smo avtomatski način izposoje, različne vrste uporabnikov te storitve, kako tehnologija spreminja način delovanja knjižnic in njihovega povezovanja s člani.

Slika 7: Pred odprto avtomatizirano knjižnico (foto: Vesna Lenarčič)

Pod vodstvom Giuseppeine Sansica smo nadaljevali ogledom knjižnice Sormani, osrednje knjižnice milanskega sistema, ki se nahaja v impozantni stavbi iz 16. stoletja. Tam smo si ogledali oddelek s prosto dostopnim gradivom, ki so ga pridobili šele leta 2019. Tukaj so na voljo nove knjige, predvsem leposlovje, nobena knjiga pa ni starejša od štirih let. Knjižničarji fond redno pregledujejo in starejše knjige selijo v skladišče. Navdušila sta nas tudi prostor, namenjen mladim bralcem, ki so ga prav tako pridobili leta 2019, ter Stendhalian Center, v katerem smo spoznali zbirke s področja ohranjanja ter promocije kulturne dediščine. Med ogledom smo imeli priložnost obiskati tudi skladišče oziroma zaprt oddelek knjižnice, ki je v t. i. stolpu, saj sega kar štiri nadstropja visoko. Knjige so tam razvrščene glede na letnico izida. Ogledali smo si tudi restavratorski oddelek, ki skrbi za ohranjanje dragocenih zbirk. V knjižnici Sormani hranijo tudi gradivo iz 16. stoletja.

Slika 8: V knjižnici Sormani – spredaj udeleženci mobilnosti in Camilla Notarbartolo (prva na levi), zadaj zaposleni v knjižnici Sormani in kolegica iz Prage (na sredini). (foto: osebni arhiv avtorice)

Po kosilu smo se odpravili do knjižnice Gallaratese, v kateri nam je osnove 3D-tiskanja prikazala Elena Fortunato. Ta knjižnica je v nakupovalnem središču Bonola, kar omogoča tesno sodelovanje in dostopnost storitev za širšo javnost. Posebej smo se osredotočili na prostor LABrary, v katerem brezplačno izvajajo širok spekter delavnic za otroke, mladostnike in odrasle. Z uporabo 3D-tiskalnikov, robotov Ozobot in razvojnih kompletov Lego Mindstorms ter Arduino omogočajo udeležencem brezplačno pridobivanje praktičnih znanj s področja programiranja, robotike in 3D-modeliranja.

Slika 9: V LABraryju z obeski, ki so nam jih izdelali za dobrodošlico (foto: osebni arhiv avtorice)

Milanski knjižnični sistem nas ni navdušil le s svojo tehnološko naprednostjo, ampak tudi s svojo usmerjenostjo k uporabnikom in lokalni skupnosti. Zelo nas je presenetilo, da nimajo članarin in da je uporaba knjižničnih storitev enostavna ter dostopna za vse prebivalce Milana ter širšega zaledja. Prav tako nas je navdušilo dejstvo, da v knjižnice lahko vstopijo tudi psi, kar izraža njihovo odprtost in vključujoč pristop.

V Milano smo poleg izkušenj prinesli tudi košček slovenske ustvarjalnosti – mini knjižice z dvojezično naslovnico, in sicer na eni strani v italijanščini (La nome della rosa) in na drugi v slovenščini (Ime rože). S tem darilom smo počastili Umberta Eca, znanega pisatelja, ki je živel ter ustvarjal v Milanu. Naše darilo je prispevalo k povezovanju med knjižničarji iz različnih držav.

Slika 10: Mini knjižice s slovenskim in italijanskim naslovom (foto: osebni arhiv avtorice)

Zaključek
Naša izkušnja mobilnosti v Milanu je bila večplastna. Poleg izobraževanja o novih učnih metodah, izboljšanja praktičnih delovnih spretnosti in vključevanja digitalnih platform v vsakodnevno delo smo se tudi bolje spoznali z italijansko kulturo in tradicijo. Prav tako smo pridobili vpogled v trajnostne prakse, kot je uporaba javnega prevoza, in okoljsko ozaveščene storitve v knjižnicah. Ponosni smo, da smo imeli priložnost predstaviti svoje dosežke na mednarodnem odru. Konferenca je poudarila pomembnost prilagajanja knjižnic sodobnim potrebam skupnosti in ponujanja novih storitev, ki vključujejo tudi ranljive skupine. Italijanski knjižničarji so nas sprejeli odprtih rok in upamo, da kmalu pridejo k nam na obisk. Ta izkušnja nam je dala zagon za nadaljnje delo, za razvoj naših knjižničnih storitev v duhu inovativnosti in vključevanja vseh uporabnikov.

Celotno izkušnjo mobilnosti smo sproti delili z našimi sodelavci in širšo javnostjo prek družbenih omrežij ter spletnih objav.

• Povezava do videoobjav na TikTok profilu MKL – Izmenjana obzorja: Milano.
• Povezava do objav na Instagram in Facebook profilu MKL.
• Povezava do članka o knjižnici Chiesa Rossa na portalu EPALE.
• Povezava do članka o poročilu mobilnosti v Milanu na portalu EPALE.

Raznolike dejavnosti, ki smo se jih udeležili, so nam omogočile, da smo pridobili širok nabor veščin, od komunikacijskih spretnosti, izboljšanja znanja tujega jezika do boljšega razumevanja medkulturnih razlik in pomembnosti trajnosti v vsakdanjem življenju. Z novim znanjem in izkušnjami smo se vrnili domov polni svežih idej, ki jih bomo v prihodnje vključili v delo ter s tem še bolj obogatili storitve, ki jih ponujamo uporabnikom.

Viri in literatura

Biblioteca Chiesa Rossa. (2024). Spletna stran Sistema Bibliotecario di Milano. https://milano.biblioteche.it/library/chiesarossa/

Biblioteca Gallaratese. (2024). Spletna stran Sistema Bibliotecario di Milano. https://milano.biblioteche.it/library/gallaratese/

Biblioteca Sormani. (2024). Spletna stran Sistema Bibliotecario di Milano. https://milano.biblioteche.it/library/sormani/

Lenarčič, V. in Mohar, M. (2024). Knjižnica Chiesa Rossa (Milano) – splošna knjižnica kot prostor dostopnosti in inkluzivnosti. Portal EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/knjiznica-chiesa-rossa-milano-splosna-knjiznica-kot-prostor-dostopnosti-inkluzivnosti

Occupy Library: Libraries as Spaces for Digital Transformation and Community Wellbeing. (2024). https://occupylibrary.net/goody-bag-2024/

Piunno, S. in Paolini V. (18. 6. 2019). The Advantages of the Electronic ID Card, now easier to obtain with the new “CIE Agenda”. Medium. https://medium.com/team-per-la-trasformazione-digitale/italy-electronic-identity-card-id-cie-agenda-online-booking-system-appointment-municipality-4983dc1abba5

Šefman, M. in Jeklič, N. (2024). Poročilo z delovne mobilnosti v Milanu v okviru projekta Erasmus+. Portal EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/porocilo-z-delovne-mobilnosti-v-milanu-v-okviru-projekta-erasmus

1. Program Erasmus+ za zeleno potovanje šteje tudi deljenje avtomobila z enim ali več sopotniki. Vir: https://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2021/09/letak_zeleniE_2021-1.pdf. [↩]
2. Šefman, 2024). Formation of a Community Beyond the Library’s Physical Boundaries and Educating Through TikTok: A Case Study of Ljubljana City Library. Biblioteche Oggi, XLII (6), 80–84. [↩]
3. Vir: https://medium.com/team-per-la-trasformazione-digitale/italy-electronic-identity-card-id-cie-agenda-online-booking-system-appointment-municipality-4983dc1abba5. [↩]