Delovanje kompetenčnega centra za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika
Izvleček
Z vpeljevanjem lahkega branja v svoje delo je Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika začela že v letu 2013, ko je bilo lahko branje prvič vključeno v bralno značko za odrasle. Delo je knjižnica nadaljevala in v letu 2022 postala kompetenčni center za lahko branje. V letu 2022 je bila izvedena anketa, s katero smo želeli analizirati potrebe okolja, specifično splošnih knjižnic, na področju lahkega branja. Rezultati bodo pomagali delovni skupini kompetenčnega centra za lahko branje, ki bo lahko prilagodila in nadgradila svoje storitve in dejavnosti.
Ključne besede: lahko branje, posebne zbirke, ranljive ciljne skupine, splošne knjižnice
Uvod
Kompetenčni centri delujejo na izbranem področju znotraj mreže splošnih knjižnic. Status kompetenčnega centra za določeno področje lahko pridobijo območne knjižnice, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa, kot so pričakovani učinki, strokovno osebje, specializirana zbirka itd. Vsi pogoji so opisani v dokumentu Strokovna izhodišča za vzpostavitev kompetenčnih centrov. Komisija za kompetenčne centre, ki deluje pri Združenju splošnih knjižnic, podeljuje status kompetenčnega centra območnim knjižnicam, ki oddajo vlogo in izpolnjujejo pogoje. Komisija vsaka tri leta preveri delovanje centra in vseskozi spremlja delo kompetenčnih centrov (Bon idr., 2021).
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je konec leta 2021 oddala vlogo za pridobitev statusa kompetenčnega centra za lahko branje Komisiji za kompetenčne centre pri Združenju splošnih knjižnic. Glede na dosedanje delo Koroške osrednje knjižnice na področju lahkega branja (začetki segajo že v leto 2013) in posebne zbirke Berem zlahka, katere del je tudi lahko branje, nam je Komisija za kompetenčne centre januarja 2022 podelila status kompetenčni center za lahko branje.
Lahko branje smo v Koroški osrednji knjižnici začeli vključevati v svoje delo leta 2013, ko je bilo gradivo z oznako lahko branje prvič vključeno v bralno značko za odrasle, imenovano Korošci pa bukve beremo. Primarno je bilo namenjeno ranljivim ciljnim skupinam in pripravljeno v sodelovanju s CUDV Črna na Koroškem1 (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2014).
Slika 1: Primer brošure Korošci pa bukve beremo (del za lahko branje) (foto: Arhiv KOK)
V letu 2013 je Koroška osrednja knjižnica s prispevkom S Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem do »lažjega branja« sodelovala na strokovnem posvetu o lahkem branju, ki so ga pripravili CUDV Črna na Koroškem, Zveza Sožitje in Zavod Risa2. Potekal je v Črni na Koroškem marca 2013. Knjige, napisane v lahkem branju, smo začeli v zbirkah posebej izpostavljati in označevati (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2014).
Med letoma 2017 in 2019 je knjižnica sodelovala v projektu, ki ga je izvedel Zavod Risa skupaj z Univerzo v Mariboru, Zvezo Sožitje, Inštitutom Integra in Društvom Labra; imenoval se je Lahko je brati: razvoj temeljnih usmeritev, metod, didaktičnih gradiv in spremljajočih orodij za lahko branje v Sloveniji. Glavni namen projekta, ki sta ga financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je bil sistemski razvoj lahkega branja na nacionalni ravni. Rezultat projekta je publikacija Lahko branje za strokovnjake (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2020).
V maju 2021 smo v okviru večpartnerskega projekta Čebela bere med postavili posebno zbirko gradiva, namenjeno uporabnikom iz ranljivih ciljnih skupin, ki smo jo poimenovali Berem zlahka. Del te zbirke je tudi lahko branje, v zbirki pa poleg tega najdemo še knjige v brajici, knjige za dislektike, knjige s povečanim tiskom, zvočne knjige v slovenskem in angleškem jeziku ter knjige v slovenskem znakovnem jeziku. V okviru zbirke uporabnikom ponujamo lupe za branje (lupe z osvetlitvijo za lažje branje, namenjene slabovidnim, ki si jih lahko uporabniki izposodijo na dom, in elektronsko lupo), bralna očala (za uporabo v knjižnici), bralna ravnila (omogočajo lažje branje in prehajanje iz vrstice v vrstico) in računalnik, slušalke ter bralnik (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2022).
Slika 2: Zbirka Berem zlahka (foto: Arhiv KOK)
Slika 3: Elektronska lupa (foto: Arhiv KOK)
Slika 4: Ročne lupe za branje (foto: Arhiv KOK)
Slika 5: Uporaba bralnega ravnila (foto: Arhiv KOK)
V kompetenčnem centru za lahko branje ranljivim ciljnim skupinam ponujamo naslednje storitve in dejavnosti: brezplačna članarina, po dogovoru podaljšan rok izposoje in rezervacij, storitev osebni knjižničar (knjižničar, ki uporabniku pomaga pri uporabi knjižnice in njenih virov ter storitev), storitev knjižnica na obisku, brezplačna dostava knjig na dom bolnim, ostarelim in invalidom. Ponujamo tudi slušno zanko, ki je namenjena uporabnikom slušnih aparatov – naglušnim osebam – in jim omogoča udobno ter nemoteno poslušanje izgovorjenega v mikrofon. Slušna zanka je vgrajena v Kuharjevi dvorani in v razstavišču knjižnice. Invalidom omogočimo dostop do Kuharjeve dvorane, ki je sicer dostopna le po stopnicah, s klančino za dostop z invalidskim vozičkom. Uporabnikom omogočamo izposojo zvočnih knjig v slovenskem jeziku prek aplikacije Audibook in uporabo prilagojene spletne strani knjižnice. Po dogovoru ponujamo tudi razne druge storitve in dejavnosti, kot so: bralne skupine, vodenje in ogled knjižnice, individualno izobraževanje za samostojno uporabo knjižnice in računalniško opismenjevanje.
V lahko branje smo predelali vpisnico in izjavo o brezposelnosti, ki sta dostopni na spletni strani Koroške osrednje knjižnice. Vpisnica in izjava sta prirejeni po pravilih lahkega branja, napisani v lažjem jeziku, upoštevana je postavitev besedila (npr. leva poravnava, primerna pisava …), za lažjo ponazoritev so dodane tudi slike. Kot priporočajo pri Zavodu Risa, sta bili tako vpisnica kot tudi izjava testirani s testnimi bralci. To so končni uporabniki lahkega branja, ki besedilo preverijo in podajo dragocene pripombe in popravke.
Na spletni strani knjižnice je na voljo tudi seznam literature za lahko branje, ki ga sproti dopolnjujemo. Na seznamu najdemo leposlovna dela, ki so izvorno napisana v lahkem branju, in leposlovje, ki je prirejeno po pravilih lahkega branja. Na seznam so uvrščena tudi strokovna dela v lahkem branju in strokovna oziroma informativna dela na temo lahkega branja ter periodika. Dela, ki niso napisana v lahkem branju, vendar so primerna za uporabnike lahkega branja, so trenutno v fazi ponovnega pregleda in testiranja.
Lahko branje je bilo leta 2020 predstavljeno na spletnem strokovnem srečanju Dan dobrih praks 2020, knjižničar – knjižničarju VI: Projekt Lahko je brati: razvoj temeljnih usmeritev, metod, didaktičnih gradiv in spremljajočih orodij za lahko branje v Sloveniji (predstavitev projekta) in na dvodnevnem spletnem posvetu o lahkem branju Jezik pride naproti: Lahko branje v knjižnicah.
Slika 6: Dan dobrih praks 2020, knjižničar – knjižničarju VI (foto: Arhiv KOK)
V letu 2022 smo pripravili predstavitveno brošuro Obisk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika v lahkem branju in jo izdali v tiskani obliki, na voljo pa je tudi na spletni strani knjižnice.
Slika 7: Brošura Obisk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika (foto: Arhiv KOK)
V letu 2022 smo svoje delo podrobneje predstavili na strokovnem srečanju Bralna kultura in posebne zbirke, ki smo ga v sodelovanju s koroškim, mariborskim in celjskim društvom bibliotekarjev novembra pripravili v naši knjižnici. V letu 2023 smo svoje delo predstavili na Učnem centru Mestne knjižnice Ljubljana v sklopu cikla predavanj z naslovom Prilagojeno pripovedovanje in komuniciranje. Pripravili in objavili smo celostno grafično podobo zbirke Berem zlahka na spletni strani knjižnice in pošiljali priročnik CGP3 zainteresiranim knjižnicam. Oba dokumenta (CGP in napis zbirke) sta na voljo na spletni strani knjižnice. Priročnik CGP vsebuje med drugim tudi piktograme za lahko branje, brajico, zvočne knjige, večji tisk, znakovni jezik in disleksijo. Nekatere druge knjižnice so že povzele naš sistem označevanja gradiva za ranljive ciljne skupine, npr. Knjižnica Velenje in Knjižnica Radlje ob Dravi. V obeh knjižnicah so uporabili piktograme, ki so v naši zbirki, v Knjižnici Radlje ob Dravi tudi ime Berem zlahka. V Knjižnici Velenje so zbirko poimenovali Lažje berem, poleg piktogramov so uporabili tudi vso celostno grafično podobo (barvno shemo).
Slika 8: Dogodek »Bralna kultura in posebne zbirke« (foto: Arhiv KOK)
Na začetku je bilo v zbirki Berem zlahka 569 enot gradiva. Sledimo novostim na področju lahkega branja, predvsem pri izdajah raznih varstveno-delovnih centrov po Sloveniji in pri tem, kar izhaja v sklopu diplomskih, magistrskih in drugih del. Tako smo npr. pridobili izvod Zdravljice v lahkem branju, ki je izšla v sklopu magistrskega dela avtorice Lucije Matoš. V zbirki je bilo tako 26. septembra 2023 že 731 izvodov, od tega je 369 različnih naslovov. Analizirali smo tudi statistiko izposoje gradiva v zbirki Berem zlahka na dom, in sicer po področjih, ki so vanjo zajeta.
Tabela 1: Statistika izposoje gradiva v zbirki Berem zlahka na dom (po letih) *Številke pomenijo število izposojenih enot iz zbirke Berem zlahka.
Tabela 1 prikazuje statistiko izposoje zbirke Berem zlahka, in sicer število izposojenih enot gradiva v zbirki (in po posameznih področjih). Zbirka Berem zlahka je bila odprta v maju 2021; v tem letu je bilo izposojenih 797 enot gradiva iz celotne zbirke, na področju lahko branje pa 32 enot gradiva. V enem letu se je izposoja gradiva, označenega z oznako lahko branje, povečala na 269 izposoj gradiva, skupno (celotna zbirka) pa na 1502 izposoji gradiva. Pri letu 2023 se še vedno kaže trend povečanja izposoje, je pa treba poudariti, da so bili podatki zbrani 1. avgusta 2023, in so zajeti od začetka leta do vključno 1. avgusta 2023.
2 Pregled literature
Nomura idr. (2010), ki so člani delovne skupine LSN (IFLA’s Library Services to People with Special Needs), so že v letu 1997 napisali prve smernice za lažje berljiva gradiva, v letu 2010 pa so jih dopolnili, saj sta se v teh letih zelo spremenila odnos družbe do oseb z oviranostmi in njena informiranost. IFLA tako že dolgo časa spodbuja ponujanje informacij (besedil) v lažje berljivi obliki.
Nomura idr. (2010) opredelijo lahko branje z dvema definicijama: 1. lingvistična priredba, ki pomeni, da je besedilo lažje za branje kot povprečno besedilo, vendar ni lažje za razumevanje; in 2. priredba, ki omogoča, da je besedilo lažje za branje in razumevanje.
Gradiva v lažje berljivi obliki so osnova dostopnosti in demokratičnosti. Ljudem mora biti omogočen dostop do informacij, literature in kulture – na njim razumljiv način. Branje je povezano tudi z boljšo kakovostjo življenja in povečuje samozavest (Nomura idr., 2010).
Ciljni skupini, ki so jima lažje berljive informacije in besedila namenjeni, sta v osnovi dve: 1. osebe, ki bodo gradiva v lahko berljivi obliki potrebovale trajno, npr. osebe z oviranostjo, in 2. osebe, ki morda čez nekaj časa ne bodo več potrebovale lahkega branja, npr. neizkušeni bralci, tujci itd. Ti dve ciljni skupini se nato delita naprej še v starostne skupine, in sicer na odrasle, mlajše odrasle in otroke. Bralne težave lahko povzroča širok spekter oviranosti, ki se lahko med seboj tudi prepletajo, medtem ko nekateri posamezniki iz ciljnih skupin lahkega branja morda sploh ne bodo potrebovali. Med osebe z različnimi oviranostmi, ki vplivajo na branje in bralno razumevanje, štejemo osebe, ki imajo disleksijo in druge bralne težave, osebe z intelektualnim primanjkljajem itd. (Nomura idr., 2010).
3 Metode
V kompetenčnem centru za lahko branje smo želeli izvesti analizo okolja. V ta namen smo pripravili anketo oziroma vprašalnik o lahkem branju, ki smo ga posredovali strokovnim delavcem4 v slovenskih splošnih knjižnicah. Odziv je bil dober, na koncu smo dobili 174 odgovorov, zaradi narave vprašanj v anketi pa niso vsi anketiranci odgovarjali na vsa vprašanja. Anketa je skupno vsebovala 12 vprašanj. Želeli smo ugotoviti, kakšni so stanje na področju lahkega branja v slovenskih splošnih knjižnicah, poznavanje področja ter potrebe splošnih knjižnic na področju lahkega branja. Odgovori bodo pomagali delovni skupini kompetenčnega centra za lahko branje, ki je namenjena tudi temu, da ponuja strokovno pomoč drugim splošnim knjižnicam in njihovim strokovnim delavcem. Anketa je bila aktivna od 9. do 30. maja 2022, vzorec je bil priložnostni.
3.1 Rezultati ankete
Anketiranci so prihajali iz 33 različnih splošnih knjižnic, kar pomeni, da smo pridobili odgovore iz 57 odstotkov splošnih knjižnic v Sloveniji. Nepopolne odgovore smo izpustili. Anketa je bila poleg analize stanja na področju lahkega branja v slovenskih splošnih knjižnicah tudi način promocije kompetenčnega centra za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. Tako so se anketiranci iz različnih splošnih knjižnic seznanili s statusom, ki ga je pridobila naša knjižnica, in so bili tudi zainteresirani za sodelovanje. Največ anketirancev je prihajalo iz osrednjeslovenskega območja (36 %).
Slika 9: Kako dobro poznate koncept lahkega branja? (n = 174)
Slika 9 prikazuje, da je 62 % anketirancev že slišalo za lahko branje, 31 % ga dobro pozna, medtem ko 7 % anketirancev področja lahkega branja ne pozna.
Večina knjižnic, ki so sodelovale v anketi, delno v svoje delo že vpeljuje lahko branje. Največkrat seznanjajo uporabnike s konceptom lahkega branja (57-krat), veliko jih ima tudi že na neki način ločeno gradivo v lahkem branju (56-krat). Za bralce lahkega branja ponujajo prilagojene storitve (44-krat) in vodijo sezname gradiv lahkega branja (38-krat). Tisti, ki so izbrali tudi odgovor »drugo«, so navajali še: da so v fazi postavljanja ločene zbirke gradiva za lahko branje ali da to začenjajo (šest odgovorov), nekateri (šest odgovorov) imajo to gradivo postavljeno posebej, lahko je ločeno z napisom na polici ali v sklopu mladinskega oddelka in že obstoječih drugih zbirk (gradivo za senzorno ovirane, disleksija). Nekateri pripravljajo razstave s knjigami v lahkem branju, drugi navajajo, da pripravljajo bralne značke z gradivom, ki je opredeljeno kot lahko branje. Kar nekaj odgovorov je bilo tudi, da gradivo sicer ni postavljeno posebej, vendar je posebej označeno, ali pa ga priporočajo na željo uporabnika. Šest odgovorov pa je bilo tudi takih, da ne izvajajo nič ali so odgovorili z »ne vem«.
Slika 10: Katere prilagojene storitve ponujate bralcem lahkega branja? (n = 41)
Tisti, ki so označili, da ponujajo prilagojene storitve bralcem lahkega branja, so dobili še podvprašanje: »Katere prilagojene storitve nudite bralcem lahkega branja?« Odgovore prikazuje slika 10. Največkrat ponujajo dostavo knjig in izvajanje bralnih srečanj ter bralnih skupin.
Slika 11: Ste se kot knjižničar že srečali s potrebo po poznavanju koncepta lahkega branja (tudi če takrat še niste bili seznanjeni s tem strokovnim terminom)? (n = 174)
S slike 11 je mogoče razbrati, da se je večina anketirancev že srečala s konceptom lahkega branja, le majhen delež (24 %) anketirancev se s konceptom lahkega branja še ni srečal oziroma ni naletel na to potrebo.
Zanimalo nas je tudi, ali se anketirancem zdi koncept lahkega branja pomemben. Rezultati so pokazali, da se zdi več kot polovici anketirancev (57 %) poznavanje koncepta zelo pomembno, 41 % srednje pomembno in le 2 % anketirancev nepomembno.p
Z anketo smo želeli ugotoviti tudi, kaj lahko mi kot kompetenčni center za lahko branje ponujamo drugim knjižnicam. Rezultati ankete so pokazali, da bi večina anketirancev želela prejemati seznam knjižnih novosti s področja lahkega branja (141 odgovorov), temu je sledil odgovor, da bi želeli, da kompetenčni center pripravi izobraževanja za strokovne delavce (127 odgovorov), velika večina anketirancev (117) pa bi želela tudi prejemati novice s področja lahkega branja. Kar nekaj (74) jih želi tudi pomoč in svetovanje pri vzpostavitvi zbirke, nekaj (62) pa bi jih želelo tudi, da bi kompetenčni center izvajal izobraževanja za uporabnike knjižnice. Dva anketiranca sta izbrala odgovor drugo, v enem primeru je anketiranec dopisal, da ne želi ničesar koristiti, v drugem primeru pa je anketiranec predlagal, da naj kompetenčni center za lahko branje izvaja raziskave in objavlja, razvija nove storitve s tega področja, nudi specializirano zbirko s tega področja ter da se je treba povezovati z drugimi ustanovami s tega področja. Pri tem je treba poudariti, da se kompetenčni center za lahko branje že povezuje z drugimi ustanovami, predvsem z Zavodom Risa, ter VDC -ji (specifično CUDV Črna). Zanimalo nas je tudi, katere vrste strokovnega izobraževanja s področja lahkega branja bi potrebovali knjižničarji, bibliotekarji in drugi strokovni delavci slovenskih splošnih knjižnic. Rezultati ankete so pokazali, da si anketiranci večinoma želijo primere dobrih praks (134) in delavnico priprave lažje berljivih gradiv (89), približno enako pa jih je izbralo odgovora »pregled strokovnih podlag in smernic s področja lahkega branja« (79) in »splošen pregled razvoja koncepta lahkega branja v Sloveniji« (72). Trije anketiranci so izbrali odgovor »drugo«, eden od odgovorov je bil ponovno, da ne želi ničesar, drugi anketiranec je povedal, da se že udeležuje strokovnega izobraževanja s tega področja, tretji pa želi ustno in pisno komunikacijo s to skupino uporabnikov.
V kompetenčnem centru za lahko branje smo pripravili tudi priročnik Celostne grafične podobe zbirke Berem zlahka, ki ga brezplačno ponujamo vsem zainteresiranim knjižnicam kot pomoč pri vzpostavitvi zbirke, zato nas je zanimalo tudi, ali v knjižnicah načrtujejo postavitev ločene zbirke. Rezultati so pokazali, da 57 % anketirancev ne načrtuje ločene zbirke. Tisti, ki so na vprašanje, ali načrtujejo postavitev ločene zbirke, odgovorili pritrdilno, so prejeli še dodatni vprašanji, za preostale pa je bila anketa končana. Zanimalo nas je, ali želijo ob vzpostavitvi ločene zbirke pomoč in svetovanje. Anketiranci so v 76 % odgovorili pritrdilno (n = 66), najpogosteje so želeli prejeti slikopis (tj. CGP zbirke Berem zlahka).
Slika 12: Namen postavitve ločene zbirke po območjih
Slika 12 prikazuje, koliko sodelujočih po območjih v anketi je izrazilo, ali načrtujejo postavitev ločene zbirke gradiva za ranljive ciljne skupine uporabnikov. Največ odgovorov smo pridobili z osrednjeslovenskega območja, pri čemer je bilo 29 odgovorov, da ločene zbirke v svoji knjižnici ne načrtujejo. Drugo območje z največ odgovori je bilo celjsko območje. S tega območja je bilo 18 odgovorov, da načrtujejo postavitev ločene zbirke, in 12, da je ne načrtujejo. Z drugih območij smo pridobili manj odgovorov. Ker kar nekaj knjižnic (štajersko, dolenjsko in goriško območje) zbirke ne načrtuje, si bo kompetenčni center intenzivno prizadeval za promocijo in promoviranje pomena lahkega branja v družbi.
Slika 13: Pri čem menite, da bi potrebovali največ pomoči oziroma svetovanja? (n = 50)
Slika 13 prikazuje zadnje (dodatno) vprašanje, ki se je nanašalo na pomoč strokovnim delavcem v drugih knjižnicah. Anketiranci so v večini primerov želeli slikopis (priročnik celostne grafične podobe zbirke Berem zlahka) za posamezna področja (34) in pomoč pri postavitvi specializirane knjižnične zbirke (31); 16 anketirancev je tudi označilo, da želijo pomoč pri opremi in izbiri prostora v knjižnici. Dva anketiranca sta izbrala odgovor »drugo«, eden izmed njiju želi pomoč pri izbiri gradiva za specializirano zbirko, drugi pa samo dodaja, da so strokovni delavci njihove knjižnice kompetenčni center za lahko branje v ta namen že obiskali.
4 Razprava in zaključki
Kot je razvidno iz tuje literature, se s področjem lahkega branja v tujini že dolgo ukvarjajo. Tako so člani delovne skupine IFLE Nomura idr. (2010) že v letu 1997 napisali prve smernice za lažje berljiva gradiva, ki so jih v letu 2010 dopolnili. Koroška osrednja knjižnica je tem trendom sledila že leta 2013, ko smo lahko branje vključili v bralno značko za odrasle, imenovano Korošci pa bukve beremo. V delo knjižnice smo vse več vključevali lahko branje in bralce lahkega branja, tako smo v letu 2021 na Združenje splošnih knjižnic oddali vlogo za pridobitev statusa kompetenčnega centra za lahko branje. V začetku leta 2022 nam je Združenje splošnih knjižnic podelilo status kompetenčnega centra za lahko branje. V maju leta 2021 smo pripravili novo zbirko gradiva, ki smo jo poimenovali Berem zlahka, in vanjo vključili gradivo za ranljive ciljne skupine, in sicer: brajico, disleksijo, večji tisk, znakovni jezik, lahko branje in zvočne knjige. Na začetku je bilo v zbirki 569 izvodov gradiva, v letu 2023 pa je ta številka narasla na 731. Med letoma 2021 in 2023 se je povečala tudi izposoja gradiva v zbirki, to vključuje tudi lahko branje. Gradivo, označeno z oznako BZ lahko branje, je bilo v letu 2021 izposojeno 32-krat, v letu 2022 pa se je število povečalo na 269 izposoj. V lahko branje sta bili predelani vpisnica in izjava o oprostitvi plačila letne članarine. Pripravili smo tudi brošuro Obisk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, v kateri smo v lahkem branju predstavili osnovne informacije o delovanju knjižnice. Vseskozi v svoje delo vključujemo tudi uporabnike lahkega branja, ki jim omogočamo bralna srečanja, vodenja po knjižnici, predstavitve zbirke Berem zlahka in drugo.
Slika 14: Izjava o brezposelnosti (predelana v lahko branje) (foto: Arhiv KOK)
Slika 14: Izjava o brezposelnosti (predelana v lahko branje) (foto: Arhiv KOK)
Ker smo želeli nadgraditi svoje delo in omogočiti drugim splošnim knjižnicam podporo in pomoč, smo izvedli anketo, pri kateri so nas zanimali poznavanje področja lahkega branja pri knjižničarjih (ter bibliotekarjih in drugih strokovnih delavcih slovenskih splošnih knjižnic) in storitve/dejavnosti, ki jih ponujajo uporabnikom iz ranljivih ciljnih skupin. Rezultati ankete so pokazali, da je večina anketirancev (62 odstotkov) že slišala za koncept lahkega branja, 31 odstotkov anketirancev koncept lahkega branja dobro pozna, sedem odstotkov anketirancev pa koncepta lahkega branja ne pozna. Ker določen odstotek anketirancev ni dobro poznal koncepta lahkega branja ali zanj ni slišal, bo kompetenčni center za lahko branje poskrbel za promocijo lahkega branja in seznanjal javnost z lahkim branjem.
Rezultati so pokazali tudi, da knjižnice pri svojem delu največkrat uporabnike seznanjajo s konceptom lahkega branja in imajo postavljeno ločeno zbirko gradiva za uporabnike lahkega branja. Knjižnice najpogosteje ponujajo ranljivim ciljnim skupinam dostavo knjig na dom, bralna srečanja/skupine, svetovanje osebam s težavami branja ter izbiro storitve »osebni knjižničar«. Več kot polovici anketirancev (57 odstotkov) se zdi poznavanje lahkega branja zelo pomembno. Posebno pozornost smo namenili temu, kaj bi si od kompetenčnega centra za lahko branje želeli oziroma kaj bi potrebovali knjižničarji, bibliotekarji in drugi strokovni delavci slovenskih splošnih knjižnic, ki se ukvarjajo z lahkim branjem. Ugotovili smo, da želijo prejemati seznam knjižnih novosti s področja lahkega branja in se udeleževati izobraževanja za strokovne delavce.
Glede na rezultate raziskave smo oblikovali skupino za obveščanje po e-pošti, pri čemer zainteresirane knjižnice obveščamo o novostih na področju lahkega branja. Na željo smo izvajali vodenja po zbirki Berem zlahka in odgovarjali na vprašanja tako v živo kot tudi po e-pošti glede zbirke, pohištva, opreme itd. Knjižnicam in drugi zainteresirani javnosti smo ponudili CGP zbirke Berem zlahka, ki so ga lahko brezplačno prevzeli. To sta storili npr. Knjižnica Velenje in Knjižnica Radlje ob Dravi. Primarno se kompetenčni center ukvarja s svetovanjem splošnim knjižnicam, vendar glede na zanimanje pomaga tudi drugim vrstam knjižnic in zainteresirani javnosti. Pripravili smo izobraževanja za knjižničarje, in sicer v sklopu prireditev društev bibliotekarjev Koroške, Celja in Maribora in na Učnem centru MKL, na katerih smo predstavljali svoje delo in področje lahkega branja. V letu 2023 nadaljujemo delo kompetenčnega centra glede na cilje, ki smo si jih zastavili. Eden izmed ciljev je priprava strokovnih priporočil za razvoj lahkega branja na področju knjižničarstva.
Viri in literatura
Bon, M., Likar, T., Malec, L., Resman, S. (2021). Strokovna izhodišča za vzpostavitev kompetenčnih centrov. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NSKD/Drugi-dokumenti-in-gradiva/STROKOVNA-IZHODISCA-ZA-VZPOSTAVITEV-KOMPETENCNIH-CENTROV.pdf
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. (2014). Letno poročilo 2013. https://www.knjiznica-ravne.si/wp-content/uploads/dokumenti/letna-porocila/Letno_porocilo_2013.pdf
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. (2020). Letno poročilo 2019. https://www.knjiznica-ravne.si/wp-content/uploads/2021/05/Letno_poro%C4%8Dilo_za_2019_natisnjeno.pdf
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. (2022). Letno poročilo 2021. https://www.knjiznica-ravne.si/wp-content/uploads/2022/03/Letno-porocilo-KOK-za-2021.pdf
Nomura, M., Nielsen, G.S., in Tronbacke, B. (2010). Guidelines for easy-to-read materials. International Federation of Library Association and Institutions. https://www.ifla.org/wp-content/uploads/2019/05/assets/hq/publications/professional-report/120.pdf