Delajmo skupaj, knjižnikujmo! (Let’s work together, let’s library): uvod in delo sekcij
Letošnji kongres IFLE (IFLA World Library and Information Congress – IFLA WLIC 2023), 88. po vrsti, je potekal v Rotterdamu na Nizozemskem, med 21. in 25. avgustom.
Rotterdam je pristaniško mesto ob reki Nieuwe Maas in je največje pristanišče v Evropi. Nahaja se približno 7 m pod morsko gladino. Med drugo svetovno vojno je mesto bilo popolnoma porušeno. Po drugi svetovni vojni so mesto na novo zgradili in danes lahko občudujemo njegovo moderno arhitekturo. Rotterdam ima dobrih pol milijona prebivalcev. Javna univerza, poimenovana po Erazmusu Rotterdamskemu, ustanovljena v 15. stoletju, je na lestvici stotih najboljših univerz na svetu.
Prizorišče dogajanja je bil kongresni center Ahoy (Slika 1), kjer so se v sodobno opremljenih večjih in manjših dvoranah vzporedno odvijali kongresni program, posebni program, delovni sestanki in komercialni program ter razstava, na kateri so se predstavile številne organizacije s svojimi izdelki in storitvami.
Slika 1: Konferenčni center AHOY v Rotterdamu (Foto: Jasna Malešič)
Že dan pred uradnim začetkom kongresa so potekali sestanki strokovnih in regionalnih skupin ter stalnih odborov strokovnih Sekcij. Le-teh so se udeležile sodelavke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki so članice stalnih odborov treh Sekcij, in sicer: Sekcije za ohranjanje (Preservation and Conservation, kratica PRESCONS), Sekcije za vsebinsko analizo in dostop (Subject Analysis and Access, kratica SAA) ter Sekcije za informacijsko tehnologijo in Posebne interesne skupine za umetno inteligenco (AI SIG).
Vsako leto v okviru glavnega kongresa nekatere sekcije organizirajo satelitske konference, tj. konference, ki potekajo pred ali po kongresu in so osredotočene na določeno temo. Tako sta se letos dve sodelavki udeležili satelitske konference, ki jo je organizirala Sekcija za ohranjanje v Amsterdamu od 17. do 18. avgusta. Poročilo je dosegljivo na spletni strani Knjižničarskih novic.
Kongresa v Rotterdamu se je udeležilo preko 3000 udeležencev v živo in nekaj sto udeležencev virtualno. Osrednji program strokovnih predavanj, predstavitev in diskusij je potekal na šestih prizoriščih. Vsebino posameznih sej so pripravila različna Iflina strokovna telesa (sekcije, komisije, posebne interesne skupine itd.), obsegale pa so tako predstavitve dela znotraj delovnih skupin kot rezultate raziskav, projektnega dela in primere dobrih praks ter panelne predstavitve in diskusije (Slika 2).
Slika 2: Drsnica s seje z Iflino predsednico. V prevodu iz angleščine: Če želiš iti hitro, pojdi sam. Če želiš iti daleč, pojdi skupaj. Če želiš spremeniti svet, pojdi s knjižničarjem. Vir: Twitter Rehab Ouf
Osrednja tema 88. kongresa IFLA WLIC v Rotterdamu je bila globalna vizija Ifle – torej cilji trajnostnega razvoja. Z motom »Delajmo skupaj, knjižnikujmo«, smo raziskovali, kako lahko knjižnice prispevamo k vključujoči družbi, v kateri ima vsak priložnost sodelovati.
Na otvoritveni slovesnosti kongresa so organizatorji izpostavili povezovalno vlogo in pomen knjižnic ter z gosti in izjemni govorniki povzdignili pričakovanja prihodnjih dni. Udeležence so poleg predsednice zveze Barbare Lison, predsednika nizozemskega nacionalnega odbora Thea Kampermana in generalne sekretarke Sharon Memis nagovorili rotterdamski podžupan Alderman Said Kasmi, nizozemski minister za izobraževanje, kulturo in znanost Robbert Dijkgraaf ter državna sekretarka za kulturo in medije Gunay Uslu. Akt odprtja konference je sprejela njena kraljeva visokost nizozemska princesa Laurentien, ki je prisotne navdušila z nagovorom in svojim razmišljanjem o pripadnosti.
Sodelovanje v Iflinih strokovnih telesih
Letos so potekale volitve v sekcije, divizije in druge strokovne skupine. Mandat članov sekcij traja 4 leta, vendar se v sekcijah vsake dve leti zamenja približno polovica članov.
Med pomembnimi novicami je, da je Sharon Memis postala nova generalna sekretarka Ifle. Predsednico Barbaro Lison, pa je zamenjala Avstralka Vicky McDonald, ki bo predsedovala organizaciji do leta 2025.
Poleg tega je tudi novost, da se je Posebna interesna skupina za digitalno humanistiko, ki jo je podpirala Sekcija organizacijo znanja (Knowledge management Section) preoblikovala v Sekcijo. To pomeni, da bodo naslednji člani izvoljeni mednarodno.
1 Sekcija za vsebinsko analizo in dostop (Subject Analysis and Access Section, kratica SAA)
Vsak sistem organizacije znanja (KOS) ima svojo kulturno perspektivo, pogled na svet in edinstven način strukturiranja konceptov. Delo z besediščem, geslovniki in klasifikacijskimi sistemi zahteva razumevanje njihovega kulturnega ozadja in prepoznavanje moči standardiziranega jezika za izražanje.
V zadnjih letih so bili sistemi organizacije znanja kritizirani glede tega, kako predstavljajo marginalizirane skupine, ki jih opredeljujejo etnična pripadnost, socialno-ekonomski status, sposobnosti, spolna usmerjenost ali spol. Kulturno kompetenco katerega koli sistema za organizacijo znanja je treba pregledati, da bi se izognili ponavljanju diskriminatornih stereotipov in zavajajočih prikazov.
Trenutno se delo Sekcije za vsebinsko analizo (SAA) osredotoča na štiri področja:
• spremljanje razvoja in projektov, pri katerih se uporabljajo metode samodejnega indeksiranja, ter spodbujanje najboljših praks
• spodbujanje izobraževanja in usposabljanja o sistemih organizacij znanja, o vsebinski analizi, dodajanju predmetnih oznak, dostopu do vsebinskih oznak
• anketiranje in razvoj najboljših praks za beleženje in predstavitev sprememb v sistemih organizacij znanja s ciljem izboljšanja konceptualnega in podatkovnega modeliranja, predstavljanja ter uporabe in izmenjave podatkov
• promocija reprezentacije žanra/oblike z vzdrževanjem registra predmetnih oznak
Nove odgovornosti v SAA za obdobje 2023–2025 so sprejeli: Caroline Saccucci, predsednica Sekcije, Julijana Nadj-Guttandin, tajnica in Drahomira Čupar, koordinatorka informacij. Po sestanku 20. 8. 2023 sta odbor zapustili Sally H. McCallum in Aida Slavic. Novi člani so Stacy Allison-Cassin, Zhijun Chang, Alex Kyrios, Amanda Ros in Chuanming Yu. Po WLIC v Rotterdamu je bivša predsednica SAA, Athena Salaba, postala predsednica Divizije H.
Po dobrodošlici in predstavitvi je bil potrjen dnevni red in sprejeta zapisnika zimskega ter pomladnega sestanka, ki sta potekal na medmrežju. Delovne skupine so poročale o svojem delu od zadnjega sestanka.
Sekcija za vsebinsko analizo in dostop je bila na WLIC 2023 v Rotterdamu zelo aktivna. Sodelovala je kot soorganizatorka na satelitskem srečanju, samostojno organizirala odprto sejo in kot soorganizatorka sodelovala še na dveh:
• Satelitska konferenca (Sekcija za bibliografijo, Sekcija za vsebinsko analizo in dostop in Sekcija za katalogizacijo): Univerzalni bibliografski nadzor na razpotju: izzivi poenotenja bibliografskih standardov IFLA (=Universal Bibliographic Control at the crossroads: the challenges of unifying IFLA bibliographic standards), 18. in 19. avgust 2023, Kraljeva knjižnica Belgije (KBR), Bruselj, Belgija.
• Odprta seja (Sekcija za vsebinsko analizo in dostop): Identifikatorji za identitete: popravljanje (napačne) zastopanosti demografskih skupin, ponedeljek, 21. avgust 2023.
• Odprta seja (Sekcija za informacijsko tehnologijo, Sekcija za vsebinsko analizo in dostop in Sekcija za katalogizacijo): Knjižnični podatki v svetu strojnega učenja: etika, pristranskost in algoritmi, sreda, 23. avgust 2023.
• Odprta seja (Sekcija za katalogizacijo, Sekcija za informacijsko tehnologijo in Sekcija za vsebinsko analizo in dostop): Utopija, grožnja ali priložnost najprej? Umetna inteligenca in strojno učenje za katalogizacijo. Sreda, 23. avgust 2023.
2 Sekcija za informacijsko tehnologijo
Tudi v Sekciji za Informacijsko tehnologijo se je letos zamenjalo vodstvo (Slika 3).
Slika 3: Bivše vodstvo IFLINE Sekcije za informacijsko tehnologijio (z leve na desno): François-Xavier Boffy, informacijski koordinator, Edmund Balnaves, bivši predsednik Sekcije, in Cory Lampert, bivša tajnica in sedanja nova Predsednica Sekcije.
Bivši predsednik Edmund Balnaves je postal predsednik Divizije G. Namesto njega je postala predsednica bivša tajnica, Cory Lampert, profesor in vodja digitalnih zbirk Univerzitetne knjižnice Univerze v Nevadi, Las Vegas, ZDA. Mesto tajnice je prevzela Elena Sánchez Nogales, vodja digitalnih zbirk v Nacionalni knjižnici Španije, medtem ko pa je bil za mesto informacijskega koordinatorja ponovno izvoljen François-Xavier Boffy, vodja IT oddelka akademske knjižnice Univerze v Lyonu.
Tudi Sekcija za IT je bila zelo aktivna, skupaj z obema Posebnima interesnima skupinama (SIG), ki ju podpira, in sicer Posebna interesna skupina za umetno inteligenco (AI SIG) in Posebna interesna skupina za obsežne podatke (Big Data SIG). Vse tri so bile pogoste soorganizatorice sklopov predavanj, katerih glavna tema je bila umetna inteligenca.
Poseben sklop predavanj, ki je bil letos prvič izveden v tem formatu, je bil sklop Digitalne tehnologije in trajnost: povej svojo temo v 7+3 (=Digital Technologies and Sustainability: Say Your Piece in 7 + 3). Format predstavitve je vključeval 7 predstavitev, ki so bile omejene na največ v 10 minut in so vključevale tri drsnice za predstavitev svoje teme. Predvsem so se osredotočali na različne vidike informacijske tehnologije v knjižnicah: informacijsko tehnološka infrastruktura, informacijska varnost, dolgoročne strategije financiranja, dostopnost, digitalizacija, digitalno ohranjanje, odprtokodne rešitve itd.
3 Sekcija za katalogizacijo
V stalnem odboru Sekcije za katalogizacijo sicer ni člana iz Slovenije, se pa redno udeležujemo delovnih sestankov Sekcije, da smo seznanjeni z novostmi na področju katalogizacije, vključno z novostmi v zvezi z revizijami Iflinih standardov in drugimi dolgoročnimi projekti (bibliografski konceptualni modeli, mednarodna katalogizacijska načela (ICP), Anonymous classics, Names of persons, MulDiCat (Multilingual dictionary of cataloguing terms and concepts) itn.).
Sekcija za katalogizacijo je bila skupaj s Sekcijo za bibliografijo in Sekcijo za vsebinsko analizo in dostop soorganizatorka predkonference v Bruslju o univerzalni bibliografski kontroli (UBC) in izzivih poenotenja Iflinih bibliografskih standardov (= Universal Bibliographic Control at the crossroads: the challenges of unifying IFLA bibliographic standards). Dvajset let po ukinitvi programa UBCIM se ponovno govori o pomenu univerzalne bibliografske kontrole in v pripravi je deklaracija o UBC (ne gre za obuditev programa).
V okviru rednega programa konference pa je Sekcija za katalogizacijo kot soorganizatorka sodelovala s Sekcijo za informacijsko tehnologijo in Sekcijo za vsebinsko analizo in dostop pri dveh sklopih/odprtih sejah: o knjižničnih podatkih v svetu strojnega učenja (= Library data in the world of machine learning: ethics, bias and algorithms) ter o umetni inteligenci in strojnem učenju za katalogizacijo (= Utopia, threat or opportunity first? Artificial Intelligence and machine learning for cataloguing). Ob misli na umetno inteligenco v katalogizaciji nekateri katalogizatorji najprej pomislijo na izgubo delovnega mesta, nekateri začnejo preračunavati, koliko dela jim bo prihranjenega, nekateri pa ne vedo, ali bi umetno inteligenco občudovali ali se je bali.
4 Svetovalni odbor za standarde (Advisory Committee on standards – CoS)
Svoje delo je predstavil tudi IflinSvetovalni odbor za standarde (Advisory Committee on Standards – CoS), ki usklajuje razvoj in vzdrževanje Iflinih strokovnih standardov in smernic, ter odprl diskusijo o standardih in njihovi vlogi v informacijski službi. Standardi morajo imeti jasno izražen namen in prepoznano potrebo, mednarodni obseg in globalni pogled, visoko stopnjo kakovosti, sledljivost postopkov ter dober komunikacijski in promocijski načrt. Standarde je treba redno revidirati, poskrbeti za objavo in omogočiti prosti dostop. V okviru odbora deluje več delovnih skupin: Bibliographic Conceptual Models (BCM) Review Group, ISBD Review Group, Linked Data Technical (LIDATEC) Review Group, UNIMARC Review Group.
Na sestanku Delovne skupine za revizijo ISBD (ISBD RG) je dosedanja predsednica po uvodnih formalnostih izrazila dobrodošlico novemu članu in hkrati novemu predsedniku Mikaelu Wetterstromu, nato pa je predstavila podrobnejše poročilo o delu v zadnjem obdobju. Skupina, ki usklajuje standard ISBD s knjižničnim referenčnim modelom (IFLA Library Reference Model – LRM) na nivoju entitete pojavne oblike, je skoraj zaključila z delom. Novi standard ISBDM predstavlja prvi korak k popolni implementaciji modela, drugi korak, tj. popolna implementacija, pa je odvisen od tega, ali bo standard dosegel svoj namen in ali se bo Svetovalni odbor za standarde strinjal z nadaljevanjem dela. Sedaj poteka zadnja redakcija, nato pa sledi pregled standarda znotraj ISBD RG (od začetka oktobra do konca novembra). Od sredine januarja do sredine marca 2024 bo potekal pregled standarda v izbranih strokovnih telesih, od sredine aprila do sredine junija pa bodo imeli možnosti pregleda standarda tudi ostali.
Po uspešnem spletnem seminarju februarja 2023, na katerem je bila predstavljena prenova standarda ISBD oz. prehod s standarda ISBD na standard ISBDM, se za naslednjo pomlad načrtuje vsaj en spletni seminar.
ISBD RG je v okviru rednega programa konference pripravil enourno predstavitev standarda ISBDM (ISBD for manifestation: taking IFLA bibliographic standards to the next level). Predstavljene so bile glavne značilnosti standarda, ki se je iz opisnega standarda razvil v vsebinski standard, zasnovan na entitetah. Predstavljen je bil tudi t. i. ISBD demonstrator, ki je prototip za Ifline bibliografske standarde kot spletna orodja za katalogizacijo.
Na sestanku Odbora za UNIMARC, ki ga vodi Gordana Mazić iz IZUM-a, je bil predstavljen projekt priprave elementov UNIMARC/A za IFLA Namespaces, objava je predvidena letos jeseni. Branka Badovinac (IZUM) je predstavila dokument in osnutek objave priročnikov UNIMARC/B in UNIMARC/A (spletna izdaja). Začela sta se še dva nova projekta: prvi je harmonizacija UNIMARC-a z ISBDM, drugi pa je spodbuda za diskusijo o nadaljnjem razvoju UNIMARC-a (»Future of UNIMARC«). Govora je bilo tudi o dvotirnosti formata, ki podpira klasično katalogizacijo pred LRM in novo katalogizacijo, usklajeno z LRM.
Poročilo je objavljeno v petih vsebinskih sklopih. Povezave na (2/5), (3/5), (4/5), (5/5).