Delajmo skupaj, knjižnikujmo! (Let’s work together, let’s library): področje ohranjanja gradiva in področje e-knjig

Področje ohranjanja gradiva

Kot je bilo omenjeno, je 17. in 18. avgusta Sekcija za ohranjanje organizirala satelitsko konferenco Krepitev pripravljenosti in odziva knjižnic na izredne razmere. Poročilo o tej konferenci je dosegljivo na spletni strani portala Knjižničarske novice.

Sekcija za varovanje in ohranjanje IFLA (PRESCONS) v koordinaciji Russella Lyncha je za konferenco v Rotterdamu pripravila delavnico »V primeru naravne katastrofe: Delavnica načrtovanja za nepričakovano«. Na delavnici so govorniki delili spletne vire za pomoč pri pripravljenosti na nesreče in načrtovanju nesreč, pojasnili ravni pripravljenosti, ki jih lahko vse knjižnice uporabijo za oceno svojih zmogljivosti (Sllika 1).

Slika 1: Učna cona 5. Skupna praksa nad najboljšimi praksami: Naredite, kar je v vaši moči, da zaščitite knjižnice in zbirke (Foto: Jasna Malešič)

Russel Lynch je predstavil IFLA standarde iz področja. Ornella Foglieni iz združenja italijanskih knjižnic je predstavila, kako se lahko pripravimo za poplave, potrese in poškodbe zaradi izbruha vulkanov in kako italijanske knjižnice rešujejo izredne razmere v primeru naravnih nesreč.

Program obvladovanja izrednih razmer in varnostni načrt zbirke Kongresne knjižnice je predstavila Adrija Henley. Posebej zanimiva so spoznanja osebja Kongresne knjižnice v zvezi z njihovimi zbirkami, programom obvladovanja izrednih razmer in načrtom varnosti zbiranja.

Petra Vávrová iz Češke narodne knjižnice je predstavila primere iz Češke, in sicer izzive pri uvajanju in posodabljanju načrta za nujne primere knjižnice.

Zaščita in ohranjanje za povečanje vrednosti dediščine. Poglede in vizije razvoja iz italijanskih modelov in izkušenj je predstavila Annalisa Rossi iz italijanskega Ministrstva za kulturo.

Delavnica se je končala s predstavitvijo nedavnih majevskih poplav v Emiliji Romagni, kot posledici izjemnega deževja, ki kažejo na strašen vpliv podnebnih sprememb. Kako oceniti škodo na zgradbah in materialih je predstavila Elisabetta Bovero iz knjižnice Malatestiane.

Med konferenco so bile na voljo različne okrogle mize razprave, kot npr. »Skupna praksa nad najboljšimi praksami: Naredite, kar je v vaši moči, da zaščitite knjižnice in zbirke«, ki je potekala kot strukturirana razprava, ki so jo vodili PAC in je bila prepletena z vprašanji in odgovori. V prvem delu je bil poudarek na naravnih nesrečah (poplave, orkani, potresi, drugo), v drugem delu pa na grožnjah, ki jih povzroči človek (kraja/trgovina in konflikti). V obeh smo govorili o pripravljenosti, odzivu in imeli čas za razpravo in vprašanja.

Seveda pa je enako pomembno, kot predavanja tudi mreženje, druženje in spoznavanje kolegov iz drugih institucij med odmori in neformalnimi druženji.

Področje e-knjig

Na področju e-knjig je v ospredju bila problematika, kako izposojati e-knjige enakovredno kot fizične izvode knjig. V časih pandemije s COVID-19 se je pokazalo, da obstoječe avtorske zaščite omejujejo pravice uporabnikov do dostopa do teh vsebin. V okviru sklopa Avtorske pravice po pandemiji: digitalizacija, umetna inteligenca in druga nastajajoča vprašanja (Copyright after the Pandemic: Digitization, AI and other emerging issues) so sodelujoči iz splošne knjižnice v Vancouvru, Kanada, in Univerzitetne knjižnice v Illinoisu, ZDA, predstavili svoje izkušnje pri nadzorovani izposoji digitalnega gradiva (angl. controlled digital lending). Nadzorovana izposoja digitalnega gradiva je izposoja digitalne kopije gradiva podobno kot pri izposoji fizičnega izvoda. Digitalni izvod lahko izposodi le ena oseba hkrati, brez možnosti reprodukcije, in za določen čas. Po izteku tega obdobja, je dostop tehnično onemogočen.

Danes pri izposoji e-knjig še ni skupnih idealnih rešitev in mnoge knjižnice, ki se srečujejo s to problematiko, iščejo različne možnosti v okviru obstoječih nacionalnih pravnih okvirov. Predstavnik Knowledge Ecology International, Švica, je predstavil najnovejši razvoj in pravne perspektive na področju intelektualne lastnine, WIPO in WHO. Sklop je organiziral Svetovalni odbor za avtorske pravice in druge pravne zadeve (CLM).

Poročilo je objavljeno v petih vsebinskih sklopih. Povezave na (1/5),(2/5), (4/5), (5/5).