Dejavnosti za spodbujanje medkulturnega povezovanja v Mestni knjižnici Ljubljana: dva primera dobrih praks, Svet med nami in Multi-kul-praktik

Izvleček

Prireditve, ki predstavljajo kulturo različnih držav, prispevajo k ustvarjanju knjižničnega prostora kot odprtega in vključujočega prostora srečevanj, dialoga in izobraževanja. V članku analiziramo izvajanje, dosežene cilje in težave dveh cikličnih dejavnosti v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) na tematiko medkulturnosti. Cikel prireditev Svet med nami je pomemben prispevek k spodbujanju medkulturnega dialoga in razumevanja med različnimi kulturami v lokalnem okolju. Poteka že 14 let na način posebnega tedna, posvečenega izbrani tuji kulturi, o katerem je javnost vnaprej obveščena z brošuro in programom dogajanja, ki poteka na več lokacijah znotraj knjižnične mreže in zajema več različnih ciljnih skupin. Cikel Multi-kul-praktik poteka od leta 2018 v manjšem obsegu in za ožje ciljno občinstvo z bolj zabavnim in sproščenim logotipom, namenjen je predvsem mladim. V zaključku je dodana kratka napotitev na nekatere primerljive tuje prakse.

Ključne besede: splošne knjižnice, medkulturno povezovanje, medkulturni dialog, projekti, prireditve, izobraževanja, dejavnosti

Uvod

V času vse večje migracijske dinamike in globalizacije je podpora medkulturnemu dialogu postala ključna naloga tudi znotraj javnih kulturnih institucij, kot so splošne knjižnice. V MKL s ciklom prireditev Svet med nami že vrsto let sistematično prispevamo k medkulturnemu povezovanju, saj vsako leto predstavimo kulturo ene izbrane države z raznovrstnim programom predavanj, razstav, filmskih projekcij, literarnih večerov, glasbenih nastopov in delavnic za otroke ter odrasle. S tem programom si ne prizadevamo zgolj za predstavitev različnih kultur, čeprav je to naše izhodišče, ampak za vsakokratno ustvarjanje prostora za dialog, povezovanje in izmenjavo izkušenj, kar je bistveno za krepitev socialne kohezije in strpnosti v družbi, ki na splošno postaja vedno bolj multikulturna. Če je cikel tedenskih dogodkov Svet med nami že uveljavljen in vsebinsko bogat program, namenjen širšemu občinstvu, pa cikel Multi-kul-praktik predstavlja njegovo dopolnilo z drugačnim značajem, z bolj interaktivnimi in mladim prilagojenimi dogodki, ki tematiko medkulturnosti osvetljujejo z neformalnim učenjem in sodobnimi oblikami izražanja.

Knjižnični prostor kot prostor srečevanj in učenja

Knjižnica kot javni prostor mora biti dostopna vsem prebivalcem in prijazna do njih ne glede na njihov etnični ali kulturni izvor. Strokovna priporočila za splošne knjižnice (2019) poudarjajo, da je ena ključnih vlog knjižnice vključevanje v družbo in spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture v lokalni skupnosti.

V MKL se ta vloga uresničuje z oblikovanjem prostorov, ki omogočajo druženje in medsebojno učenje, ter z vsebinami, ki spodbujajo dialog in sodelovanje med uporabniki. V enotah MKL se že mnoga leta posebna pozornost namenja zbirkam gradiv tudi v tujih jezikih, z izvajanjem izobraževanj in prireditev pa udejanjamo knjižnico kot kraj srečevanj, kjer se ob kulturnih prireditvah razvijajo izmenjava mnenj, spoznavanje novih perspektiv in povezovanje različnih skupnosti. Posebno vlogo pri tem imajo delavnice in pogovorni večeri, ki omogočajo neposredno interakcijo med udeleženci različnih kultur. To presega pasivno gledanje ali poslušanje in vključuje aktivno sodelovanje, ki je osnova medkulturnega dialoga. Na novo vzpostavljeni stiki na tej podlagi so nemalokrat pripeljali tudi do donacij gradiv v tujem jeziku v knjižnico, saj so jo udeleženci prepoznali kot varen in ustrezen prostor, v katerem bodo knjige v njihovem jeziku deležne primerne obravnave in umeščenosti.

Medkulturni dialog v splošni knjižnici pomeni več kot zgolj dostop do gradiv v različnih jezikih ali organizacijo razstav o drugih kulturah. Gre za aktivno spodbujanje razumevanja drugačnosti, odprtosti do različnih perspektiv ter zagotavljanje prostora, kjer se lahko srečujejo in pogovarjajo ljudje različnih narodnosti, starosti in družbenih okolij. Kot poudarja Hanuš (2009), je medkulturni dialog v knjižnicah pomemben tudi zato, ker spodbuja zavedanje lastne kulturne identitete kot predpogoj za razumevanje drugih kultur. Gre za večplastno dogajanje, v katerem imajo knjižničarji ključno vlogo kot povezovalci in posredniki, ki dialog ne le omogočajo, ampak ga tudi aktivno spodbujajo. Tako je pritegnitev oziroma vključitev predstavnikov drugih kultur razumljena kot dvosmeren proces, ki je zamišljen kot koristen in dobrodejen za obe strani enako.

Večkulturnost vstopa v knjižnice zlasti intenzivno v tistih okoljih, kjer je prisotna katera od manjšin ali večjezičnost, kakor denimo Vižintin (2011) opisuje primer aktivnega delovanja Mestne knjižnice Piran pri spoznavanju različnih etničnih in jezikovnih skupnosti ter sodelovanju med njimi. Pa vendar tudi v knjižnici, ki je namenjena okolju Ljubljane kot glavnega mesta, v katerem se izobražuje, biva in deluje pester nabor pripadnikov različnih kultur in narodnosti, želimo slediti strokovnim smernicam in ustvarjati prostor sprejetosti in odprtosti za vse, ne glede na to, da v okviru večkulturnosti nobena od etničnih skupin posebej ne izstopa.

Svet med nami kot prostor medkulturnega dialoga

Cikel Svet med nami se je z leti razvil v dober primer, kako lahko splošna knjižnica s programsko vsebino sistematično razvija medkulturnost in povečuje medkulturno zavest uporabnikov vsako leto znova z vnaprej pripravljenim enotnim okvirom. Obenem se z vsako izbrano državo ekipa knjižničarjev podaja v novo zgodbo, se prilagaja drugačnim posebnostim in je zato izvedba vsakega cikla unikatno doživetje, prežeto s prav posebnim duhom obravnavane kulture, ne nazadnje odvisno tudi od tega, kako so morebitni pripadniki te kulture oziroma države v Ljubljani številčni, aktivni in kako so med seboj povezani. Vsakoletna osrednja tema ali država predstavlja okvir za poglobljeno predstavitev kulture, zgodovine, umetnosti, vsakdanjega življenja in vrednot. V okviru tega cikla MKL vzpostavi (in potem po najboljših močeh tudi vzdržuje) stik in sodelovanje z različnimi veleposlaništvi, kulturnimi inštituti, fakultetami ter društvi, ki nosijo vlogo migracijske skupnosti, kar krepi avtoriteto in verodostojnost programa ter omogoča neposreden stik z avtohtonimi predstavniki kultur.

Izvajanje cikla Svet med nami

Prvotna ideja in izvedbena metoda se je leta 2011 porodila sodelavcu Marku Lakoviču, tedanjemu koordinatorju prireditvene dejavnosti v MKL, cikel je od vsega začetka vodil in vsebinsko ter izvedbeno bdel nad njim. Že zgodaj je bila vzpostavljena konsistentna oblika pripravljanja posameznega dogodka in sprejeta odločitev, da se bodo dogodki po enakem modelu pripravljali ciklično vsako leto.

Opredeljeni so bili cilji projekta, in sicer:

• poskrbeti za obširno predstavitev kulture posamezne države,
• s srečanji in dogodki izvesti kulturno zbliževanje in spoznavanje drugačnosti,
• promovirati naše obstoječe gradivo v tujih jezikih,
• premagovati kulturne razlike in predsodke,
• vzpostaviti sodelovanje in navezovati stike.

Določene so bile vrste dogodkov: literarni dogodki, strokovna in potopisna predavanja, okrogle mize, razstave, izobraževalne delavnice, filmske projekcije, predstavitveni jezikovni tečaji, dogodki za otroke, pravljične urice na temo pravljic izbrane kulture itd. Kot posebna mešanica so se izkazali prav posebni dogodki ob odprtju, ki so pogosto uspešno povezali kulinarične dobrote, plesne in glasbene točke, intervjuje oziroma pogovorne predstavitve, pospremljene z različnimi razstavami in projekcijami v pravo praznično vzdušje v knjižnici.

Vsako leto so se ob pripravah na izvedbo tedna Svet med nami vzpostavila različna sodelovanja in povezave: predvsem z ustreznim veleposlaništvom izbrane države, pogosto z ustreznim oddelkom ali lektoratom Univerze v Ljubljani, z različnimi kulturnimi društvi in drugimi ustanovami, občasno tudi z Ministrstvom za kulturo RS, če je bilo vključeno ministrstvo za kulturo gostujoče države, predvsem pa s posamezniki in tujci, ki živijo in delajo ali se kako drugače ustvarjalno udejstvujejo v Sloveniji. Prav slednje je najtežje izslediti in privabiti, a so po drugi strani prinašali veliko dodano vrednost in avtentičnost izvedenim dogodkom. V najnovejšem obdobju smo tudi dali posebno mesto predstavitvam in pogovorom s posameznimi veleposlaniki v Ljubljani, tako je potekalo nekaj zelo informativnih in toplih srečanj na temo predstavitve tuje kulture in tudi zanimivega vpogleda v to, kako Slovence in našo domovino vidijo in občutijo tujci, ki za krajši ali daljši čas živijo v Sloveniji.

Pri izvedbi cikla Svet med nami imata veliko vlogo tudi oglaševanje in promocija. Po tem, ko je program dorečen, se vsako leto oblikuje (tudi vizualno) bogata promocijska brošura, ki je na voljo v natisnjeni in e-obliki. Obiskovalcem je namenjena kot programska knjižica, v kateri so navedene vse prireditve z lokacijami in urami ter s kratkimi predstavitvami, tako da se lahko vnaprej odločijo, katerih dogodkov se bodo udeležili. Izbor je pomemben, saj je v vsakem tednu cikla Svet med nami bilo v povprečju izvedenih približno 40 različnih dogodkov na vsaj desetih različnih lokacijah znotraj knjižnične mreže MKL. Prav tako so vsi dogodki oglaševani tudi v napovedniku prireditev in izobraževanj MKL ter v spletnem novičniku, na spletni strani MKL ter seveda na knjižničnih profilih družbenih omrežij. Služba za odnose z javnostmi v MKL vedno tudi posebej povabi in informira različne medije, vendar knjižnica v pestri in raznoliki ponudbi glavnega mesta in številnih kulturnih institucij v njem praviloma težko tekmuje za njihovo pozornost (primer uspešno objavljene novice je novica MMC RTV avtorja B. Ti, 2011).

Omeniti velja tudi, da MKL skladno z možnostmi skrbi za to, da pomembnejši izvedeni dogodki ostajajo na voljo za ogled v obliki posnetkov, še zlasti po tem, ko nas je o dragocenosti tovrstnih možnosti podučilo obdobje epidemije med letoma 2020–21. To je bilo tudi edino obdobje, ko dogodkov Svet med nami nismo izvajali. Posamezni cikli pa so si po letih sledili tako:

• 2011 Grčija
• 2012 Japonska
• 2013 Španija
• 2014 Indija
• 2015 Kitajska
• 2016 Francija
• 2017 Irska
• 2018 Italija
• 2019 Nizozemska
• 2022 Avstrija
• 2023 Srbija
• 2024 Brazilija
• 2025 Švedska

Izvajanje cikla Multi-kul-praktik

Začetki projekta, ki v imenu združuje multikulturnost in »multipraktičnost«, segajo v leto 2018. Že od vsega začetka idejno in izvedbeno nad njim bdi kolegica Silvija Štraus, ki je zasnovala program z namenom nagovora mlajše generacije uporabnikov, predvsem najstnikov in mladih odraslih. Dogodki znotraj cikla potekajo pretežno v Knjižnici Prežihov Voranc, le občasno pa tudi v drugih enotah in temeljijo na kombinaciji ustvarjalnih delavnic, kulinaričnih izkušenj, pogovorov, družabnih iger, interaktivnih kvizov ter jezikovnih in glasbenih eksperimentov. S tem se Multi-kul-praktik med preostale knjižnične dejavnosti umešča kot bolj neformalen in dostopen uvod v spoznavanje različnih kultur, pogosto z izkustveno udeležbo in igrivimi oblikami. Med uspešnimi primeri iz preteklih let lahko poudarimo: rapersko popoldne in delavnico rapanja, večer japonskih družabnih iger, predstavitev koncepta mange z delavnico, predstavitev in spoznavanje živali v sodelovanju z ZOO Ljubljana, predstavitev novih tehnologij z robotiko v sodelovanju z ustrezno fakulteto itd.

Program Multi-kul-praktik je zasnovan kot minifestival, ki traja tri dni, v tem času so na voljo različne vsebine za različne starostne skupine, s poudarkom na aktivnem vključevanju mladih in na interdisciplinarnem pristopu. Cilji projekta so že izvorno opredeljeni v smislu medkulturnosti, a nekoliko širše:

• promocija branja in knjižnične dejavnosti,
• spodbujanje spoznavanja različnih kultur,
• razvijanje strpnosti, kulturnega dialoga, negovanje spoštovanja do drugih narodov,
• krepitev nacionalne identitete in razvijanje kritičnega mišljenja.

Vrste dogodkov, ki jih cikel vključuje, poleg običajnih zajemajo tudi gledališke in lutkovne predstave, delavnice, igranje različnih iger in organiziranje sobe pobega. Pri izvedbi programa in dogodkov nastajajo različne vrste sodelovanja z različnimi posamezniki, skupinami in institucijami: izobraževalne institucije (mednarodne šole, različne fakultete), nevladne in vladne institucije (muzeji, galerije, društvo SILA, ZOO Ljubljana, kulturni inštituti), občasno in manj tudi veleposlaništva posameznih držav, posamezniki, predvsem pa navezave s tujci, živečimi v Sloveniji.

Promocijsko je cikel predstavljen v običajnih okvirih, ki jih uporablja MKL: tako kakor velja za cikel Svet med nami, je tudi tu oblikovana prepoznavna zunanja oziroma grafična podoba z logotipom cikla, dogodki so objavljeni v napovedniku MKL ter občasno promovirani tudi na Instagramovem profilu MKL in s posnetki na kanalu YouTube, ki je posebej priljubljen med mlajšimi. Sproščena narava dogodkov omogoča gradnjo odnosa z mlajšimi uporabniki in njihovo aktivno vključevanje v kulturno dogajanje knjižnice.

Čeprav sta oba medkulturna cikla v MKL delovala neodvisno in izbranih držav medsebojno nista usklajevala, se je v zadnjih letih pokazalo, da Multi-kul-praktik učinkovito dopolnjuje formalnejše predstavitve v okviru Svet med nami in odpira nove priložnosti za sodelovanje. Posamezni cikli Multi-kul-praktik po letih:

• 2018 Francija
• 2019 Hrvaška
• 2020 Brazilija
• 2022 Italija
• 2023 Japonska
• 2024 Grčija

Dosežki in težave obeh ciklov

Kljub srčnosti delovnih ekip in delovnemu elanu so se v času izvajanja trinajstih ciklov Svet med nami in šestih ciklov Multu-kul-praktik občasno pojavljale tudi določene težave pri načrtovanju projekta. Tu velja poudariti zlasti naslednje:

• Pogosto je bilo težavno usklajevati program glede na časovno omejenost projekta.
• Pri organizaciji tedna kulture ene od držav smo morali previdno krmariti med različnimi interpretacijami zgodovinskih dogodkov, ki jih imajo pripadniki različnih etničnih skupin iz te regije, kar je zahtevalo skrbno izbiro sogovornikov in poudarek na kulturni, ne politični razpravi.
• Medkulturnost prinaša tudi ideološke in kulturne razlike.
• Pozornost je treba nameniti drugačni tradiciji od naše ter imeti veliko toleranco glede kulturnih razlik, drugačnih interpretacij in pogledov.

Poleg načrtovanja in organiziranja tovrstnih prireditev seveda veliko energije zahteva sama izvedba. Vendar je treba poleg izvedbe skrbeti tudi za spremljevalne aktivnosti, za katere občasno zmanjka moči. Zato naše opozorilo in nasvet velja čim bolj dosledni skrbi za zbiranje podatkov, spremljanje obiska, dokumentiranje izvedenega in evalvacijo po izvedbi od vsega začetka izvajanja cikla. Ob pregledu številnih let izvajanja ciklov lahko ugotovimo, da je kakovost naštetega nihala, izboljšala pa se je z uvedbo centralnega vodenja prireditvene dejavnosti v MKL.

Glede na izvajanje dveh ločenih ciklov na tematiko medkulturnega povezovanja so potrebe po medkulturnem strokovnem delovanju v Ljubljani z okolico in posebej v manjših mikrookoljih, v katerih delujejo posamezne enote, velike (Knjižnica Prežihov Voranc deluje v relativni bližini lokacije azilnega doma in zato še iz časov samostojnega delovanja daje večji poudarek vključevanju priseljencev). Pri zadoščanju tem potrebam se seveda vedno pojavi tudi vprašanje kadrovskih in drugih zmogljivosti, ki pogosto določijo meje našim strokovnim zamislim in željam. Vseeno pa ob pogledu na prehojeno pot lahko rečemo, da je bilo podpiranje dveh ciklov v daljšem časovnem obdobju vredno truda tako za naše uporabnike oziroma udeležence prireditev kot tudi ne nazadnje za ustanovo. Največji dosežki so:

• Povezovanje različnih akterjev: MKL uspešno vključuje veleposlaništva, kulturne inštitute, visokošolske ustanove in migracijske skupnosti, kar omogoča strokovno in verodostojno predstavitev različnih kultur.
• Raznovrsten program: Kombinacija predavanj, razstav, filmskih projekcij, glasbenih nastopov in ustvarjalnih delavnic omogoča dostopnost in privlačnost za različne starostne skupine in interese.
• Prostor za dialog: Programi so zasnovani tako, da spodbujajo odprt pogovor in izmenjavo izkušenj med udeleženci, s čimer se povečuje socialna kohezija.
• Vključenost otrok in mladih: Posebne delavnice za otroke in mladino spodbujajo zgodnjo medkulturno zavest in razumevanje drugačnosti.
• Promocija vrednot strpnosti in spoštovanja: Z vključevanjem različnih kulturnih perspektiv prispeva cikel k odpravljanju stereotipov in predsodkov.

Še nekaj tujih praks

Podobne prakse spodbujanja medkulturnosti v splošnih knjižnicah so prisotne tudi v drugih državah, v katerih knjižnice delujejo kot pomembni centri družbenega povezovanja in izobraževanja o različnih kulturah. Podajam le tri primere:

• Splošne knjižnice v Veliki Britaniji izvajajo programe kot na primer Cultural Connections, Diversity Networks, v katerih s predstavitvami različnih etničnih skupnosti, jezikovnimi tečaji in delavnicami o kulturni dediščini spodbujajo vključevanje priseljencev in večkulturnost (CILIP, 2020). Programi pogosto vključujejo sodelovanje z lokalnimi migracijskimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami, kar povečuje njihovo učinkovitost in doseg.
• New York Public Library (ZDA) že več let razvija programe, kot je We Speak NYC, namenjen priseljenskim skupnostim, ki nudi brezplačne tečaje angleščine, kulturne dogodke in delavnice za lažjo integracijo v ameriško družbo (New York Public Library, 2023). Program prav tako podpira medgeneracijski in medkulturni dialog.
• Splošna knjižnica v Amsterdamu (OBA) (Nizozemska) je znana po svojem projektu Cultuurnetwerk, ki omogoča predstavitve različnih kultur z razstavami, pogovori in umetniškimi dogodki, s poudarkom na aktivnem sodelovanju uporabnikov različnih narodnosti (Amsterdam Public Library, 2022).

Takšni pristopi dokazano krepijo medkulturno razumevanje in socialno integracijo, zato se jih oprijemajo predvsem knjižnice večjih mest, pa tudi marsikatera manjša ne zaostaja. Ključna skupna značilnost teh programov je poudarek na ustvarjanju prostora za dialog, sodelovanje z lokalnimi in mednarodnimi partnerji ter vključevanje različnih skupnosti v pripravo in izvedbo programov. Podobno tudi MKL s svojimi dejavnostmi prepoznava pomen aktivnega vključevanja priseljenskih skupnosti, čeprav v manjšem, slovenskemu prostoru prilagojenem obsegu.

Potencialna vizija razvoja medkulturnih dejavnosti MKL v prihodnje

V prihodnosti MKL načrtuje še tesnejšo povezavo Multi-kul-praktika z lokalnimi mladinskimi organizacijami, šolami in študentskimi društvi, kar bo omogočilo razvoj oblik programa, ki jih bodo čim bolj (so)oblikovali mladi sami. Po dolgem obdobju vztrajanja pri enem modelu izvajanja cikla Svet med nami v MKL razmišljamo o spremembi in preoblikovanju medkulturne dejavnosti z nadgrajenimi oziroma drugačnimi vsebinami in gotovo tudi z osveženo podobo, predvsem pa globljo povezavo obeh ciklov med seboj. V ta namen bomo predvsem preverili, kakšne so potrebe našega vedno spreminjajočega se okolja, v katerem delujemo v glavnem mestu in v posameznih četrtnih predelih, in kako lahko izvajanje dejavnosti na temo medkulturnosti ukrojimo tako, da se bo tem potrebam čim bolje ustrezalo.

Povezavo med obema programoma je smiselno bolj okrepiti predvsem z dogodki, ki na igriv način napovedujejo ali reflektirajo izbrano državo, ki je tisto leto v fokusu. Obenem želimo dejavnosti razvijati tudi v smer MKL kot prostora, kjer je medkulturnost bolj prisotna vsak dan, ne le ob posebnih priložnostih izvajanja posameznih tednov ali intenzivnih festivalskih dogodkov.

Zaključek

Izvedeni cikli medkulturnih prireditev v MKL predstavljajo primer dobre prakse za spodbujanje medkulturnega dialoga in razvijanje medkulturne dejavnosti v splošnih knjižnicah. S celovito programsko zasnovo, sodelovanjem različnih partnerjev in poudarkom na vključujočem knjižničnem prostoru MKL prispeva k večji strpnosti, medsebojnemu razumevanju in družbeni povezanosti. Model opisanih ciklov, ki temelji na sodelovanju z veleposlaništvi, kulturnimi inštituti, izobraževalnimi institucijami, migracijskimi skupnostmi in posamezniki, lahko uspešno prenesejo in prilagodijo knjižnice, ki si želijo še dodatno okrepiti svojo vlogo prostora srečevanj, učenja in dialoga o drugačnosti. Vendar je način izvajanja prireditvenih ciklov enkrat na leto šele uvod v prizadevanja knjižnic za stalnejše oblike delovanja, ki ustrezajo posebnosti in potrebam specifičnega lokalnega okolja posamezne splošne knjižnice.

Izvedba opisanih ciklov in pregled dela sta potrdila izjemen prispevek sodelavcev MKL. Zahvaljujemo se jim za ves vloženi trud in njihovo veliko mero ustvarjalnega entuziazma.

Viri in literatura

Amsterdam Public Library. Cultuurnetwerk Project. https://www.oba.nl (4. 6. 2025)

B. Ti. (5. 12. 2011). Poltretje tisočletje po bitki pri Maratonu teden grške kulture v Ljubljani: razstava tudi o ogroženi sredozemski medvedjici. Rtvslo.si. https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/poltretje-tisocletje-po-bitki-pri-maratonu-teden-grske-kulture-v-ljubljani/272148

CILIP (Chartered Institute of Library and Information Professionals). Diversity Networks. https://www.cilip.org.uk/page/diversitynetworks

Hanuš, B. (2009). Medkulturni dialog v šolski knjižnici. Knjižnica, 53(1–2), 179–195. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=13172

Mestna knjižnica Ljubljana. Svet med nami: Teden švedske kulture 2025. https://www.mklj.si/projekti/svet-med-nami/

New York Public Library. We Speak NYC. https://wespeaknyc.cityofnewyork.us/

Vižintin, M. A.  (2015). Knjižnica kot središče za razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja ter podpora večjezičnosti. V: Rot Gabrovec, Veronika. Branje združuje: z BDS že 20 let: zbornik Bralnega društva Slovenije ob 11. strokovnem posvetu, 68–81. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. (2019). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). https://www.zbds.si/wp-content/uploads/2019/05/Standardi_splosne_knjiznice_2018-2028.pdf