Dejavnosti za družine v slovenskih splošnih knjižnicah: analiza spletnih strani

Izvleček
V prispevku je predstavljena analiza spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic, ki je bila v Mestni knjižnici Kranj izvedena v okviru kompetenčnih vsebin na področju družinske pismenosti. Rezultati analize predstavljajo uvid v število in vrste dejavnosti, ki se za uporabnike vseh starostnih skupin izvajajo v slovenskih splošnih knjižnicah in so opisane na spletnih straneh knjižnic. Izsledki analize so pokazali, koliko od teh dejavnosti je neposredno namenjenih družinam.

Ključne besede: družine, dejavnosti, splošne knjižnice, spletne strani, pismenost, družinska pismenost

Uvod
V Mestni knjižnici Kranj že več kot deset let pripravljamo vsebine, s katerimi želimo spodbujati in razvijati pismenost, branje in bralno kulturo v družinah. Leta 2022 smo v okviru kompetenčnih vsebin postavili temelje za delo in oblikovali dolgoročne cilje na področju družinske pismenosti. V Strategiji razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027 (Eržen idr., 2022, str. 29) so osrednje območne knjižnice opredeljene kot nosilke razvoja slovenskih splošnih knjižnic. Kot temelji sistema osrednjih območnih knjižnic so navedeni inovativni projekti, povezovanje med knjižnicami in kompetenčne vsebine. Poleg tega na spletni strani Združenja splošnih knjižnic najdemo naslednjo razlago: »Osrednje območne knjižnice v okviru svojih letnih programov opravljajo tudi kompetenčne vsebine, ki jih prijavijo na poziv Ministrstva za kulturo. Vsebine omogočajo razvoj in optimizacijo delovanja določenega področja ali storitve v mreži splošnih knjižnic.« (Združenje splošnih knjižnic, b. d.). Zato smo se v letu 2023 odločili, da izvedemo raziskavo o dejavnostih na področju pismenosti in branja, ki jih izvajajo slovenske splošne knjižnice.

Odločili smo se za metodo analize spletnih strani splošnih knjižnic. Naš glavni cilj je bil ugotoviti, koliko dejavnosti, ki so opisane oziroma objavljene na spletnih straneh knjižnic, je neposredno namenjenih družinam.

V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave Dejavnosti za družine: analiza spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic (Kenda in Prčetić Staroverski, 2023).

Način dela
V juliju, oktobru in novembru 2023 smo podrobno pregledali vsako od 58 spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic. Na vsaki spletni strani smo ročno odprli vse povezave in pregledali vse objavljene dejavnosti, projekte in aktualne dogodke. Pogledali smo tudi, ali imajo na spletni strani knjižnice specificirane ciljne skupine uporabnikov (npr. odrasli, otroci ipd.).

Za analizo smo pridobili 406 dejavnosti, ki smo jih razvrstili v naslednje sklope:

• ciljne skupine dejavnosti,
• obdobje izvajanja dejavnosti (ali se dejavnosti izvajajo med letom ali v poletnem času),
• časovna izvedba dejavnosti (kako pogosto se dejavnosti izvajajo: tedensko, mesečno itd.),
• vrsta dejavnosti in
• način izvajanja dejavnosti.

Sklope smo razdelali v kategorije za razvrščanje, ki smo jih oblikovali na podlagi definicij in opisov, ki so bili pri posamezni dejavnosti navedeni na spletnih straneh knjižnic.

Kaj smo ugotovili
Od 58 slovenskih splošnih knjižnic jim ima 36 (62 %) na svoji spletni strani podstrani, namenjene različnim ciljnim skupinam. Večinoma gre za razdelitev na otroke in odrasle, samo ena knjižnica pa ima kot ciljno skupino izpostavljene družine.

Ciljne skupine za dejavnosti smo pri analizi pridobljenih podatkov razdelili v naslednje kategorije:

• družina,
• otroci (do 12. leta),
• mladi (od 13. do 18. leta),
• odrasli,
• starostniki,
• kombinacija dveh skupin in
• vsi (ko se enaka dejavnost izvaja za večino ciljnih skupin: otroci, mladi in odrasli).

Graf 1: Od 406 dejavnosti jih je 39 neposredno namenjenih družinam, skoraj polovica (191) pa otrokom do 12. leta. Ciljnim skupinam s specifičnim ozadjem (npr. ranljivim skupinam, narodnim manjšinam ipd.) je namenjenih 24 dejavnosti.

Pri obdobju izvajanja dejavnosti nas je najbolj zanimalo, ali se izvajajo pretežno med letom ali v poletnem času, toda za skoraj 40 % dejavnosti knjižnice ne navajajo točnega obdobja izvajanja. Večina dejavnosti, za katere pa te podatke imamo, se izvaja med letom (35,47 %). Kar nekaj dejavnosti (skoraj 16 %) se izvaja med poletnimi počitnicami; večina od teh (73 %) je namenjena otrokom in mladim.

Glede časovne izvedbe dejavnosti je zanimivo, da se jih 224, torej več kot polovica, izvaja sezonsko in so najpogosteje namenjene otrokom. Za 18 % dejavnosti na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic žal ni bilo podatkov.

Dejavnosti smo glede na vrsto razdelili v naslednje kategorije:

• pismenost,
• branje,
• družinsko branje,
• pravljične urice in
• drugo (kvizi, uganke ipd.).

Graf 2: Pričakovano se največ dejavnosti (skoraj 60 %) izvaja na področju branja in spodbujanja bralne kulture. Po razpoložljivih podatkih je specifično spodbujanju branja v družini namenjenih manj kot 8 % dejavnosti, ki jih izvajajo slovenske splošne knjižnice. Če kot spodbujanje družinskega branja upoštevamo tudi pravljične ure, je delež izvajanih dejavnosti skoraj 26 %.

Najbolj priljubljena oblika izvajanja dejavnosti je bralna značka z dobrimi 40 %. Med temi dejavnostmi je družinam namenjenih 9 %, preostale pa so dokaj enakovredno namenjene tako otrokom (31 %) kot odraslim (34 %).

Slovenija je v skladu s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (2023) razdeljena na deset knjižničnih območij: Celjsko, Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško, Obalno-kraško, Osrednjeslovensko, Pomursko, Spodnjepodravsko in Štajersko območje. Po knjižničnih območjih se največ dejavnosti (84) izvaja v devetih knjižnicah na Osrednjeslovenskem območju, najmanj (15) pa v štirih knjižnicah na Pomurskem območju. Na Spodnjepodravskem območju dve knjižnici izvajata 22 dejavnosti.

Graf 3: Tudi po knjižničnih območjih se najpogosteje izvajajo dejavnosti na področju branja in spodbujanja bralne kulture, vendar prihaja do velikega razpona v številu izvedb (od 7 do 54). Najmanjši razpon je v številu izvedb pravljičnih uric (od 4 do 12). Na sedmih knjižničnih območjih se izvajajo vse kategorizirane dejavnosti. Poleg pravljične ure se na vseh območjih izvajajo samo dejavnosti v obliki bralne značke, in sicer v 165 izvedbah. Samo na enem območju knjižnice ne izvajajo dejavnosti, specifično namenjene družinam; izvaja jih pet od desetih območnih knjižnic, vendar nobena ne več kot dveh.

Kratek povzetek
Glede na rezultate analize 406 dejavnosti lahko povzamemo, da so najštevilčnejša ciljna skupina otroci, ki jim je namenjena skoraj polovica (191) vseh dejavnosti. Največ dejavnosti poteka med letom, tj. od oktobra do maja, in so večinoma organizirane sezonsko. Sklepamo lahko, da so del rednega programa. Ni presenetljivo, da dejavnosti najbolj spodbujajo branje in bralno kulturo ter največkrat potekajo v obliki bralne značke. Zanimivo pa je visoko število bralnih značk, in sicer vseh oseminpetdeset slovenskih splošnih knjižnic izvaja kar 165 dejavnosti v tej obliki. Bralne značke se izvajajo za vse starostne skupine.

Po knjižničnih območjih se število izvajanih dejavnosti bistveno razlikuje, pri čemer moramo seveda upoštevati, da je na posameznih območjih različno število knjižnic (od dveh na Spodnjepodravskem do 12 na Celjskem območju), ki te dejavnosti izvajajo. Drugih bistvenih razlik med območji ni: enake vrste dejavnosti, ki so večinoma namenjene otrokom (v povprečju dobrih 47 %), največkrat posegajo na področje branja in bralne kulture ter se pretežno izvajajo v obliki bralne značke.

Družinam je neposredno namenjenih slabih 10 % vseh dejavnosti, ki se izvajajo na devetih od desetih knjižničnih območjih. Na petih od desetih knjižničnih območij dejavnosti za družine izvajajo tudi območne knjižnice, na štirih pa samo druge splošne knjižnice. Najbolj izvajane so pravljične ure, spodbujanju družinskega branja pa je namenjenih malo več kot 7 % dejavnosti.

Zaključna misel
V Mestni knjižnici Kranj se že kar nekaj let ukvarjamo s področjem družinske pismenosti, to pa je bila naša prva raziskava, usmerjena specifično v izvajanje dejavnosti za družine v 58 slovenskih splošnih knjižnicah. Z analizo spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic smo dobili osnovni pregled, koliko in kakšne dejavnosti za družine se po knjižnicah izvajajo. Glede na izbrano metodo seveda ne moremo zagotovo trditi, da smo z analizo zajeli vse dejavnosti, ki jih knjižnice dejansko izvajajo; ne vemo, ali so vse izvajane dejavnosti objavljene na spletnih straneh knjižnic. Čeprav sama oblika in organiziranost spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic nista bili predmet te analize, se je med raziskovanjem pokazalo, da so objave na določenih spletnih straneh težko najdljive in da ne vsebujejo vseh (tudi za uporabnika) potrebnih podatkov. Smiselno bi bilo, da bi knjižnice več pozornosti usmerile v vsebino in preglednost svojih spletnih strani. S tem bi lažje dosegle različne ciljne skupine in uporabnikom olajšale dostop do vsebin, ki jih zanimajo.

Viri in literatura

Eržen, M., Horžen, V., Kek, R., Klemen, A., Kovář, B., Likar, T., Malec, L., Orešnik, U., Podbrežnik Vukmir, B., Resman, S., Rozman Salobir, M., Videc, A. in Žumer, M. (2022). Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027. Združenje splošnih knjižnic.

Kenda, M. in Prčetić Staroverski, K. (2023). Dejavnosti za družine: analiza spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic. Mestna knjižnica Kranj. https://www.mkk.si/asset/xymAxksddc4YrQPRB

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. (2023). Uradni list RS, št. 28/23.

Združenje splošnih knjižnic. (b. d.). Kompetenčni centri in kompetenčne vsebine. https://www.knjiznice.si/sistem-splosnih-knjiznic/organiziranost/kompetencni-centri-in-kompetencne-vsebine/