Dediščinska znanost in podnebne spremembe

Slovenske univerze in kulturne ustanove so se odločile za medsebojno sodelovanje v prizadevanjih za zaščito kulturne dediščine pred posledicami podnebnih sprememb. Tako je Univerza v Mariboru v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor pripravila okroglo mizo Dediščinska znanost in podnebne spremembe, ki se je odvijala 1. junija 2023, v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor.

Na okrogli mizi, kjer so predvsem obravnavali interdisciplinarne vidike povezovanja različnih deležnikov za boljše razumevanje vpliva podnebnih sprememb, so sodelovale univerze v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici in na Primorskem, ter Narodna in univerzitetna knjižnica in predstavniki slovenskih muzejev, vključno s Skupnostjo muzejev Slovenije. Sodelujoči so se posvetili aktualnim vprašanjem in izzivom na področju dediščinske znanosti v povezavi s problematiko podnebnih sprememb. To prvo srečanje je prineslo tlakovanje poti za nadaljnje sodelovanje v teh prizadevanjih.

V okviru okrogle miza je bila predstavljena ambicija štirih slovenskih univerz, da spodbudijo vrhunske interdisciplinarne raziskave, ki bodo prispevale odlične raziskovalne rezultate in inovacije na tem področju, hkrati pa bodo vzpodbudile izboljšan prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami in javnimi organizacijami na področju dediščine.

Rektorska konferenca je 15. januarja 2023 podprla oblikovanje Programa nacionalnih raziskav PNR na področju »Dediščinska znanost in podnebne spremembe«, v smislu kreiranja interdisciplinarnih in komplementarnih raziskav na tovrstnem področju. Raziskovalci na Univerzah v Mariboru, Ljubljani, na Primorskem ter v Novi Gorici so med vodilnimi v Sloveniji in v Evropi na področju dediščinske znanosti, za uspeh nacionalnega programa pa je nujna enakovredna vključitev vseh raziskovalnih, dediščinskih in odločevalskih organizacij. Celostno ohranjanje, razumevanje in trajnostno upravljanje kulturne dediščine je možno le z usklajenim sodelovanjem med javnimi, institucionalnimi in zasebnimi deležniki. Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja in morebitne priložnosti, so izpostavila nujnost in širino raziskovalnega povezovanja na tem področju v Sloveniji, kjer trenutno ni urejenega financiranja, ki bi omogočalo interdisciplinarno povezovanje med naravoslovno-tehničnimi, humanističnimi ter družboslovnimi vedami.

Okroglo mizo so z uvodnimi besedami otvorili dr. Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, red. prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, predstavnica Inštituta Fraunhofer v Bruslju in koordinatorka ekspertne skupine Odprte metode koordinacije na področju podnebnih sprememb in kulturne dediščine, dr. Johanna Leissner, in profesor dediščinske znanosti na University College London (UCL) in profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani, dr. Matija Strlič. Za konec je udeležence nagovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.

V razpravi na okrogli mizi so sodelovali: dr. Zrinka Mileusnić (UP), dr. Lidija Fras Zemljič (UM), dr. Matej Bračič (UM), dr. Ines Vodopivec (NUK), dr. Tanja Hohnec (ZVKDS), pred. Alenka Černelič Krošelj (predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, Posavski muzej Brežice), in Irena Porekar Kacafura (Pokrajinski muzej Maribor). Po uvodni začetni razpravi je stekla beseda o analizi učinkov dediščinskega sektorja, ovrednotenju okoljskih tveganj, razvoju regionalnega in nacionalnega centra za raziskovanje dediščine, ter oblikovanju participativnih pristopov za celostno varovanje kulturne dediščine.

Celostno varovanje kulturne dediščine
V okviru celostne obravnave in varovanja kulturne dediščine so se naslovile tudi tematike povezane s sodobno, t. i. tretjo generacijo digitalizacije kulturne dediščine, v različnih segmentih, predvsem z vidika:

• digitalnega prehoda ustanov kulturne dediščine za razvoj digitalne družbe in digitalnih veščin;
• povezave digitalizacije in turizma ter demokratizacije dostopnosti zbirk in dediščine;
• zelene digitalizacije ter nizkoogljične hrambe digitalnih zbirk; ter s tem povezano
• rabo energije za hrambo materialnih zbirk.

Dr. Ines Vodopivec je poleg navedenega omenila pomen digitalizacije za zeleni prehod, kot ga npr. poudarja tudi European Heritage Green Paper. Med izpostavljenimi temami je bila tudi gradnja različnih centrov, infrastruktur, za dolgotrajno hrambo digitalizirane kulturne dediščine, ki trenutno delujejo razdrobljeno in ne predstavljajo učinkovitega in energetsko varčnega upravljanja, zato bi na državni ravni potrebovali sistematično ureditev digitalne infrastrukture na podlagi nacionalne strategije za kulturno dediščino, ki bi vključevala tudi zeleno digitalizacijo. Hkrati pa je dr. Vodopivec opozorila na pomembnost upoštevanja že obstoječih nacionalnih sistemov in infrastruktur, ki so v upravljanju javno financiranih organizacij in predstavljajo trdno osnovo za dolgotrajno rast in razvoj, kot je na primer sistem COBISS, ki ga razvija IZUM.

Naslovna stran European Heritage Green Paper

Zaključni vidiki diskusije so predvsem obravnavali potrebo po povezovanju vzhodne kohezijske regije na področju dediščinske znanosti, torej regijsko povezovanje in hkrati nacionalno gradnjo mreže sodelovanja. Izpostavljene so bile raziskovalno-razvojne usmeritve, ki jih lahko naslovimo le s koordiniranim Programom nacionalnih raziskav ter nujnost povezovanja z EU strateškimi iniciativami kot sta Skupna programska iniciativa in Alliance for Cultural Heritage in Europe, ki razvijata strateške programe delovanja sektorja za naslednje desetletje.

Razprava na temo digitalizacije kulturne dediščine, dr. Lidija Fras Zemljič, dr. Ines Vodopivec in pred. Alenka Černelič Krošelj, 1. 6. 2023 (foto: arhiv Univerze v Mariboru)