Dediščina prihodnosti
Leta 2024 knjižnica praznuje 250. obletnico začetkov zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice, ki je bila v Ljubljani formalno ustanovljena leta 1791, je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774. Tedanja oblast je pred četrt tisočletja sprejela odločitev za vstop v družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje, za družbo znanja in kulture. Visoka obletnica delovanja osrednje knjižnične ustanove v Republiki Sloveniji zato ponuja priložnost, da NUK osvetli pomembne vsebine svojega delovanja ter poslanstva in pomena svojega dela.
Posvetovanje so s pozdravnimi nagovori odprli ravnatelj NUK Viljem Leban, predstavnik Ministrstva za kulturo Peter Baroš in direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar.
Kot vabljena govorca sta nastopila Aslak Sira Myhre iz Nacionalne knjižnice Norveške in Svetlana Pavlović iz Narodne biblioteke Srbije.
Aslak Sira Myhre, direktor Nacionalne knjižnice Norveške je v predavanju z naslovom From physical to digital, serving a whole Nation. About the new Norwegian legal deposit act (Od fizičnega do digitalnega, služimo celotnemu narodu. O novem norveškem zakonu o obveznem izvodu) predstavil načrt digitalizacije vseh objavljenih vsebin (monografske publikacije, kontinuirani viri, neknjižno in rokopisno gradivo, radijske in televizijske oddaje). Z digitalizacijo so začeli pred 20 leti in vse kar je do danes digitalizirano, je dostopno uporabnikom za raziskovalne namene. S kolektivnimi organizacijami so se dogovorili, da iz državnega proračuna pokrijejo stroške javnega dostopa za tista dela, ki so še avtorsko varovana. Online Library obišče vsak dan do 20.000 uporabnikov.
Svetlana Pavlović iz Narodne biblioteke Srbije je predstavila zbiranje digitalnega izvirnika v predavanju z naslovom Electronic Publications in the Legal Deposit Department of the National Library of Serbia (Elektronske publikacije v Oddelku za obvezni izvod Narodne biblioteke Srbije). Za vsako publikacijo na fizičnem nosilcu mora založnik oddati tudi PDF datoteko, ki je identična izdani publikaciji od platnice do platnice. Založnik ob oddaji določi možnost dostopa: odprti dostop, dostop v prostorih knjižnice ali samo arhivsko hranjenje brez dostopa za uporabnike. Založniki lahko kadarkoli spremenijo izbrano možnost dostopa. Predstavila je tudi srbski spletni arhiv.
Irena Sešek iz Narodne in univerzitetne knjižnice je pripravila kratek pregled zbiranja slovenske pisne dediščine in nastanka ter razvoja knjižnične zbirke NUK. V 17 letih, odkar velja Zakon o obveznem izvodu publikacij, je NUK vsako leto prejel kot obvezni izvod povprečno 24.270 inventarnih enot gradiva. V »koronskem« letu 2020 je bil dotok manjši pri knjižnem gradivu, v letu 2023 pa pri neknjižnem gradivu (izdaja avdiovizualnega gradiva na fizičnih nosicih se je namreč skoraj ustavila). Predstavila je tudi pregled javno sofinanciranih in nesofinanciranih monografskih publikacij v obdobju 2007-2023. Iz podatkov je razvidno, da se je število javno sofinanciranih naslovov v 17 letih zmanjšalo za 30 odstotkov.
Janko Klasinc iz Narodne in univerzitetne knjižnice je predstavil obvezni izvod spletnih publikacij, ki jih je NUK začel zbirati po sprejemu Zakona o obveznem izvodu publikacij leta 2006. Skladno s Pravilnikom o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod NUK zbira in trajno hrani samostojne spletne publikacije, kot so e-knjige in e-serijske publikacije, ki jih praviloma oddajo zavezanci sami, ter spletna mesta, ki jih NUK pridobi samostojno z avtomatiziranimi postopki zajemanja spleta. NUK v svoji zbirki hrani več kot 127.000 samostojnih spletnih publikacij z leti izida med 2006 in 2023, od katerih več kot polovico predstavljajo znanstvene serijske publikacije v obliki člankov, preostale večje skupine pa serijske publikacije v obliki številk, knjige in plakati. Prejete publikacije so uporabnikom dostopne prek portala Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si, pri čemer je glede na dovoljenje imetnika pravic dostop lahko odprt prek spleta ali omejen na namenske računalnike v prostorih NUK. Velika večina serijskih publikacij je prosto dostopnih prek spleta, medtem ko to velja le za dobro tretjino knjig.
Pri zajemu spletnih mest NUK uporablja kombinacijo različnih pristopov. Z globljim, selektivnim pristopom kontinuirano zajema čez 2.200 spletnih domen s frekvencami od enkrat tedensko do enkrat letno. Hkrati vsako leto izvede tudi plitkejši zajem celotne domene .si, občasno pa izvaja tudi manjše časovno omejene tematske zajeme ob dogodkih, ko so državnozborske in predsedniške volitve. Zajeta spletna mesta so dostopna v Spletnem arhivu NUK, ki trenutno obsega čez 110 TB podatkov. Zaradi velikega obsega podatkov, ki jih običajno vsebujejo spletni arhivi, so ti vedno bolj pogosto opremljeni z različnimi orodji za računalniško analizo in vizualizacijo večjih količin podatkov. V predavanju je bila predstavljena vizualizacija zajema celotne domene .si iz leta 2023 v obliki interaktivnega mrežnega grafikona.
V predavanju z naslovom Digitalizirano gradivo v formatu EPUB za osebe s posebnimi potrebami: primer EODOPEN je Andreja Hari iz Narodne in univerzitetne knjižnice predstavila projekt EODOPEN, v katerem sodeluje 15 projektnih partnerjev iz 11 evropskih držav in ki se zaključuje oktobra 2024. V okviru projekta NUK pripravlja testno zbirko datotečnega formata EPUB za digitalizirana gradiva, katerih je trenutno 21 naslovov. V tej obliki je gradivo širše dostopno na raznih napravah in jih uporabniki lahko berejo s pomočjo različnih programov ali aplikacij ter podpirajo tudi rabo podporne tehnologije. Dela so dostopna na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije. Hkrati je na NUK spletni strani na voljo tudi več informacij o prilagajanju v format EPUB.
Predsednica Društva založnikov Slovenije, Valentina Smej Novak je predstavila pogled založnikov v predavanju z naslovom Prihodnost med tiskanim in digitalnim. Slovenski založniki iščejo rešitve za racionalizacijo vseh postopkov pri izdajanju in oddaji obveznega izvoda publikacij. Možnosti vidijo v vzpostavitvi enotne digitalne platforme, zbiranju digitalnega izvirnika in morebitnem zmanjšanju števila obveznih izvodov.
V predavanju z naslovom Obvezni izvod: Ohranjanje kulturne dediščine skozi prizmo neformalnega založništva je Žiga Tekavec, ki v Cankarjevem domu skrbi za oddajo vseh obveznih izvodov NUK, predstavil vrste gradiva, ki nastaja ob različnih dogodkih (programi konferenc, katalogi razstav, vabila na dogodke, letaki, koncertni in gledališki listi, plakati, mesečni koledarji dogodkov, letne programske knjižice). Večinoma so to drobni tiski, ki “ponujajo edinstvene vpoglede v zgodovino, kulturo, umetnost”. Tudi to je slovenska pisna kulturna dediščina.
Posvetovanje so sklenili z okroglo mizo Prihodnost, prihajamo!
Zoran Krstulović (Narodna in univerzitetna knjižnica, vodja Oddelka za digitalne vsebine) je predstavil predlog NUK za najpomembnejšo dopolnitev Zakona o obveznem izvodu publikacij – začetek zbiranja digitalnega izvirnika. Marjan Gujtman (Ministrstvo za kulturo RS, Direktorat za kulturno dediščino, Sektor za muzeje, arhive in knjižnice) je pregledal dosedanje izvajanje zakona, ki je do sedaj odlično služil svojemu namenu, je pa tudi izpostavil, da je treba slediti tehnološkemu razvoju in da je nujno treba začeti zbirati tudi digitalni izvirnik. Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor, ravnateljica) je predstavila pomen zbiranja in trajnega hranjenja obveznega izvoda v UKM, ki kot druga lokacija prav tako hrani arhivski obvezni izvod, poudarila pa je tudi možnost, da se tudi v UKM vzpostavi možnost dostopa do obveznega izvoda spletnih publikacij. Polonca Kavčič (Goriška knjižnica Franceta Bevka, nacionalna koordinatorica območnih nalog), Milena Doberšek (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, direktorica) in Mira Petrovič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, vodja Kompetenčnega centra za domoznanstvo) so v imenu osrednjih območnih knjižnic izrazile njihovo skupno mnenje, da je fizični obvezni izbvod javno sofinanciranih publikacij za uporabnike ključnega pomena, saj imajo preko tega instituta vsi državljani Republike Slovenije brezplačen dostop do teh naslovov.
Sklepi posvetovanja
Strokovno posvetovanje je odprlo različna vprašanja in tehtna razmišljanja o prihodnosti zbiranja obveznega izvoda, ki mora učinkovito še naprej služiti tako gradnji temeljne knjižnične zbirke slovenskega naroda kot tudi povečevanju dostopnosti gradiva uporabnikom knjižnic širom Slovenije.
Na posvetu je bila izražena potreba, da se v predlog sprememb zakona o obveznem izvodu publikacij vključi tudi zbiranje digitalnih izvirnikov vseh tiskanih publikacij. To bi omogočilo, seveda v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi o varstvu avtorske in drugih pravic, že danes lažji in hitrejši dostop do teh vsebin, njihovo uporabo v raziskovalne namene, razvoj aplikacij umetne inteligence, ki temelji na besedišču slovenskega jezika in hitrejši prenos celotne slovenike v digitalno okolje.
Prav tako jasno je bila izražena potreba osrednjih območnih knjižnic, ki morajo zagotavljati povečan obseg gradiva za uporabnike na svojem območju, da se za vsako knjižnico ohrani način zbiranja enega izvoda vseh del, ki so bila izdana s pomočjo javnih sredstev.
Udeleženci posveta