Ded, ki je prisurfal na internet: od analogne k digitalni inkluziji starejših

11. novembra 2022 se je preko spletne platforme ZOOM odvilo 17. strokovno srečanje z mednarodno udeležbo na temo analogne in digitalne inkluzije starejših. 160 sodelujočih se je pogovarjalo o kakovosti staranja in vlogi knjižnic pri tem.
V sklopu skrbnega in dolgoletnega sodelovanja med Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca vsako leto izmenično organiziramo strokovno posvetovanje Knjižnica – igrišče znanja in zabave, katerega namen je že od samega začetka izobraževanje knjižničarjev ter poudarjanje pomembnosti večplastnega odnosa med znanjem in zabavo v splošnih knjižnicah.
Kako nagovoriti starejše? Kaj potrebujejo in kaj pričakujejo od knjižnic? Ali ponudba storitev in programov knjižnic ustreza njihovim dolgoročnim potrebam in pričakovanjem? Kako jim približati digitalni svet in jim v njem omogočiti samostojnost?
To je le nekaj vprašanj, na katera smo skušali odgovoriti na strokovnem posvetovanju, ki je potekalo pod zanimivim in igrivim naslovom Ded, ki je prisurfal na internet: od analognega k digitalni inkluziji starejših. Z napovedmi o še daljši življenjski dobi ter z Zeleno knjigo o staranju: spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami Evropske komisije (2021) se nam je zdelo nujno, da osvetlimo vprašanje kakovosti staranja in vlogi knjižnic pri tem.
Predavatelji in strokovnjaki s humanističnih in družboslovnih področij so skozi strokovna predavanja ponudili odgovore na vprašanja, povezana s temo posveta, ki naslavlja tako analogno kot digitalno vključenost starejših v knjižnično okolje.

Po pozdravnih besedah direktorja knjižnice organizatorice Luke Blažiča, ravnateljice karlovške knjižnice Jasmine Milovčić in vodje Sektorja za arhivsko, knjižnično in muzejsko dejavnost na Ministrstvu za kulturo in medije Republike Hrvaške Jelene Glavić-Perčin je bila prva predavateljica dr. Polona Vilar z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Kot uvodna predavateljica je v svojem prispevku z naslovom Srebrna knjižnica obravnavala vprašanje, kako starejše vključevati v digitalno opismenjevanje. Po raziskavi SURS iz leta 2019 ima namreč samo 5 % oseb nad 65 let zelo dobro razvite digitalne veščine. Starejši zaradi pomanjkanja digitalnih veščin ne morejo sodelovati v različnih družbenih dogajanjih in ravno računalniška nepismenost jih pogostokrat vodi do družbene izključenosti. »Pa vendar je želja po sprejetosti in občutku, da se od njih še vedno nekaj pričakuje, tisto, na kar bi se morali opreti, ko razmišljamo, kaj in kako načrtovati in ponuditi tej uporabniški skupini,« pravi Vilarjeva. V nadaljevanju je osvetlila področje digitalnega opismenjevanja starejših, ki postajajo vse pomembnejša uporabniška skupina splošnih knjižnic, »saj jih je kar 20 % in ta odstotek se bo povečeval«. Navezala se je še na poglede knjižnične politike, organizacijo dela ter potrebno opremo in infrastrukturo, pa tudi kompetence knjižničarjev. »Knjižnico je potrebno zaznavati kot varen prostor ter prostor, kjer imajo uporabniki kakovostne odnose. Zelo pogosto se v tem konceptu pojavlja izraz androgogija, pedagogika za starejše, ki izrecno poudarja, da je potrebno pristop k usposabljanju prilagoditi starejšim. Starejši imajo edinstvene učne potrebe in načine učenja,« ob zaključku pove Vilarjeva.

Specialistka psihologije dela Ljubica Uvodić Vranić je v svojem prispevku z naslovom Pomen branja za zdravje starejših oseb v osmih korakih predstavila številne koristi, ki jih starejšim prinaša branje. Skozi predstavitev je uspešno vzpodbujala željo udeležencev srečanja, da uporabnike knjižnice spodbujamo k branju in oblikujemo bralne navade starejših, tudi z organiziranjem in aktivnim sodelovanjem v bralnih krožkih.

V nadaljevanju smo lahko slišali prve rezultate raziskave Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto med upokojenimi uporabniki knjižnic v Sloveniji, ki jih je v svojem prispevku z naslovom Potrebe starejših v splošnih knjižnicah predstavila Anja Rebolj. Vprašalnik je izpolnilo 715 uporabnikov, v analizi pa so upoštevali 513 oddanih vprašalnikov. Starejši uporabniki so odgovarjali na vprašanja o tem, kateri so najustreznejši mediji obveščanja o knjižničnih programih, zbirkah in storitvah, katere storitve, programe, opremo najpogosteje uporabljajo, kaj bi si želeli uporabljati v prihodnje ter kaj jih moti in ovira pri obisku knjižnice.

Dr. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in direktorica Zavoda Časoris, je v prispevku z naslovom Od emotikonov do mikrovalovne pečice: kaj je medijska pismenost in zakaj jo potrebujemo poudarila, kako pomembno je, da znamo ločiti mnenje od dejstva ter dezinformacijo od verodostojne, resnične informacije. Bistvo medijske pismenosti je zmožnost dostopanja do verodostojnih informacij, pa tudi sposobnost njihovega analiziranja, vrednotenja in kritičnega razmišljanja o njih. V nadaljevanju pravi: »Ni hujšega, kot dezinformiran aktiven državljan. Medijsko pismen, informiran in ozaveščen državljan je tisti, ki pomaga s svojim glasom na volitvah ali pri drugih aktivnostih, da bomo skupaj lahko sobivali in da bo naša prihodnost lepša in prijaznejša.«

Tanja Badnjak iz Gradske knjižnice Rijeka je predstavila prispevek z naslovom Splošne knjižnice – središča vseživljenjskega učenja. Izobraževalni programi njihove knjižnice se še posebej osredotočajo na starejše osebe, ki iščejo varno oporo v sodobnem tehnološkem svetu, za njih pogosto nedostopnem in omejujočem. Prav zato je cilj projekta Erasmus+ povečati dostopnost do novih komunikacijskih tehnologij za starejše in razvijati bralno kulturo med starejšimi od 60 let.

Naslednji predavatelj se je javil z Nizozemske iz podporne regijske organizacije Rijnbrink. Hiter razvoj digitalne tehnologije je tudi na Nizozemskem velik delež starejšega prebivalstva pustil v nemilosti. Informacijska točka digitalne vlade (IDO) v knjižnicah je nastala kot odgovor na potrebe ljudi s slabšo digitalno pismenostjo. Paul Hulman, višji svetovalec pri organizaciji Rijnbrink, nam je podrobneje predstavil njen nastanek in razvoj v splošnih knjižnicah po vsej državi, saj je omenjena točka del nacionalne strategije.

Kolegi iz karlovške knjižnice Lidija Šajatović, Anita Malkoč Bišćan in Mario Šimić so predstavili izvedbo programa za starejše, ki so ga  poimenovali »Tretje obdobje« in v sklopu katerega izvajajo delavnico Digitalni kotiček, katere cilj je povečati kakovost življenja starejših oseb s krepitvijo digitalnih kompetenc.

Dr. Barbara Grintal z Gerontološkega raziskovalnega inštituta je predstavila prve rezultate Erasmus+ KA2 projekta z naslovom Ustvarjalni socialni recept: spodbujanje dobrega počutja starejših generacij z medgeneracijskimi dejavnostmi, ki temeljijo na ustvarjalnosti (Creation POP), ki ga Gerontološki raziskovalni inštitut izvaja skupaj z različnimi evropskimi partnerji.

Srđan Lukačević in Dino Radmilović iz Gradske i sveučilišne knjižnice Osijek sta v zadnjem prispevku predstavila program informacijske pismenosti V koraku s časom – osnove dela na računalniku. Do sedaj ga je zaključilo skoraj 400 starejših oseb, ki so želele pridobiti znanja o osnovah dela na računalniku in iskanju po internetu ter pridobiti ali izboljšati računalniško in informacijsko pismenost.

Na strokovnem srečanju smo se strinjali, da starejšim osebam veliko pomeni osebni stik in občutek, da je ob njih vedno nekdo, ki jim lahko priskoči na pomoč. Delu s starejšimi, ki postajajo vse pomembnejša uporabniška skupina splošnih knjižnic, je potrebno nameniti več pozornosti. Upoštevajoč posledice epidemije ter zdravstvene oviranosti, povezane s staranjem, kot so težave z vidom, sluhom in slabša motorika, potrebujejo starejši ustrezen dostop do knjižničnih storitev, vsebin in osebja z ustreznimi kompetencami. V knjižnicah lahko z osredotočanjem na starejše ohranjamo in podaljšujemo delovno in družbeno aktivnost starejših, kar je ključnega pomena za kakovostno življenje v starosti.