Dan evropskih avtorjev
Dan evropskih avtorjev je pobuda Evropske komisije pod vodstvom komisarke Mariye Gabriel. Z njo želi Evropska komisija mlade generacije dodatno spodbuditi k branju knjig in jim predstaviti raznolikost evropske književnosti. Dan evropskih avtorjev smo prvič praznovali letošnjega 27. marca in z vsakoletnim praznovanjem želi Evropska komisija pokazati, kako je literatura lahko orodje za opolnomočenje posameznikov. Knjige in branje lahko mladim omogočijo, da se soočijo z neprestanimi družbenimi in osebnimi izzivi.
Ta dan je tudi priložnost, da se poudari pomen vseh programov in pobud za spodbujanje branja, ki že potekajo v posameznih državah EU.
Evropska komisarka Mariya Gabriel (foto: sekretariat Evropske komisije)
Na dan evropskih avtorjev so bile organizirane 3 vzporedne dejavnosti:
- bralne dejavnosti v šolah,
- turneja evropskih avtorjev,
- konferenca o promociji branja.
Branje v šolah
Osnovne in srednje šole po vsej Evropi so prek skupnosti eTwinning in drugih kanalov povabili, da organizirajo glasna branja z evropskimi avtorji.
Branja so potekala v 31 evropskih državah. V Sloveniji so sodelovale naslednje osnovne šole: OŠ Antona Žnideršiča, OŠ Gustava Šiliha Laporje, OŠ Kungota, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Prule in OŠ Rovte.
Turneja evropskih avtorjev
Evropska komisija je organizirala tudi turnejo evropskih avtorjev, ki so obiskali šole, knjižnice in knjigarne, prebirali so odlomke svojih del in učence spodbudili k odkrivanju drugih evropskih avtorjev.
Ti so obiskali šole, knjižnice in knjigarne v 27 evropskih državah. V Sloveniji so sodelovali naslednji avtorji: Gabriela Babnik Ouattara je obiskala Evropsko šolo Ljubljana, Mateja Gomboc Srednjo šolo Domžale, Anja Mugerli Gimnazijo Nova in Jasmin B. Frelih Gimnazijo Škofja Loka.
Konferenca o promociji branja
Konferenca o promociji branja je potekala 27. marca 2023 v Sofiji v Bolgariji. Na konferenci so sodelovali predstavniki držav članic EU z ministrstev za kulturo ali izobraževanje, drugih ustreznih javnih ustanov, nacionalnih nevladnih organizacij, dejavnih na tem področju ter organizacije, ki predstavljajo knjižni in kulturni sektor na evropski ravni. Konferenca je bila priložnost za izmenjavo različnih primerov in dobrih praks o tem, kako izobraževalni sistem in knjižni sektor sodelujeta pri izvajanju ukrepov spodbujanja branja v šolah na lokalni, nacionalni in evropski ravni.
Bolgarski znanstvenik in pisatelj Georgi Bardarov (foto: sekretariat Evropske komisije)
Konferenco sta odprla evropska komisarka Mariya Gabriel in bolgarski znanstvenik in pisatelj Georgi Bardarov, ki je leta 2021 prejel nagrado EU za književnost. Bardarov je v svojem nagovoru dejal, da se dandanes preveč pritožujemo, kako živimo v brezupnem času, ker so mladi stalno na telefonih, ne berejo knjig … Pravi, da stanje niti približno ni tako brezupno, ker živimo v času, ko ima največ mladih oz. vseh ljudi dostop do informacij.
Preko posnetka nas je pozdravil še Pap Ndiaye, francoski minister za šolstvo in mlade (Minister of National Education and Youth).
Pap Ndiaye, francoski minister za šolstvo in mlade (foto: sekretariat Evropske komisije)
V prvem delu konference smo spoznali, kako se oblikujejo in uspešno izvajajo strategije za spodbujanje branja na nacionalni ravni. Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Ton Van Vlimmeren, predsednik EBLIDA, so sodelovali Nicolas Georges, direktor službe za knjige in branje na Ministrstvu za kulturo v Franciji, ki je poudaril pomembnost knjižnične mreže za promocijo branja. Vsakdo, ki živi v Franciji, ima do najbližje knjižnice največ 10 minut. V knjižnicah pa izvajajo programe za spodbujanje branja za vse prebivalce – od rojstva do smrti.
Elaina Ryan iz organizacije CEO Children’s Books iz Irske, kjer pripravljajo bralne sezname na različne teme, v katerih so knjige razvrščene po starostnih stopnjah (0-18 let). Ministrstvo je te sezname natisnilo in jih podarilo šolskim knjižicam, katerih pomembnost je še posebej poudarila.
Maria Deskur, predsednica Universal Reading Foundation iz Poljske, prvi, da skrbijo predvsem za to, da pomagajo drugim organizacijam razumeti, zakaj je branje pomembno. Izpostavila je, da tema knjig in spodbujanja branja največkrat spada pod ministrstva za kulturo in izobraževanje, morala pa bi biti prioriteta vseh ministrstev – tudi za socialne zadeve, za ekonomijo … Na Poljskem je tako spodbujanje branja tudi v strategiji družbenega razvoja.
Almudena Hernández de la Torre Chicote, vodja področja za promocijo knjig in branja na Ministrstvu za kulturo in šport v Španiji, je opozorila na to, da bi moralo biti spodbujanje bralnih navad prioriteta vseh, kajti branje je temeljni način za učenje in prejemanja znanja. Izpostavila je, da je založništvo za otroke in mlade v Španiji v razcvetu in da je temu tako je pripomoglo ravno delo z uporabniki v knjižnicah.
V prvem delu so sodelovali (od leve proti desni): Ton Van Vlimmeren, Maria Deskur, Almudena Hernández de la Torre Chicote, Elaina Ryan in Nicolas Georges (foto: sekretariat Evropske komisije)
V drugem delu je sledila okrogla miza, na kateri smo izvedeli, kako lahko evropsko sodelovanje pripomore k širjenju dobrih praks.
Na okrogli mizi so sodelovali Katja Kac, vodja projekta Creative Europe, Naša mala knjižnica in vodja oddelka za tuje pravice pri KUD Sodobnost International iz Slovenije. Projekt Naša mala knjižnica je namenjen promociji bralne kulture ter evropskih avtorjev in ilustratorjev, ki so uveljavljeni v domovini, ne pa nujno v drugih evropskih državah. Sodelujejo z estonsko založbo Päike ja Pilv in hrvaško Ibis grafika. Vsaka od treh založb bo prispevala nekaj izmed svojih najboljših del za otroke, tako da bo v projekt vključenih dvanajst avtorjev in ilustratorjev. Knjige bodo prevedene v dva tuja jezika in vključene v Ustvarjalnik, ki ga bomo natisnili v vseh treh jezikih. Ustvarjalniki bodo imeli glavno vlogo pri motiviranju šolarjev za branje zelo kakovostnih knjig ter izboljševanje njihovega poznavanja Slovenije, Estonije in Hrvaške.
João Paulo Proença, svetovalec in trener za Nacionalni program šolskih knjižnic pri Ministrstvu za izobraževanje na Portugalskem in partner projekta Creative Europe, READ ON iz Portugalske. READ ON je štiriletni projekt, ki združuje sedem organizacij v šestih državah, ki delujejo v šestih jezikih. Od junija 2017 do novembra 2021 so te organizacije delale z mladimi od 12 do 19 let na javnih dogodkih, prek svojih šol, mladinskih skupin in pisateljskih klubov ali same. Projekt READ ON spodbuja mlade k branju, pisanju, ilustriranju, ustvarjanju risoromanov, intervjujev z avtorji, ponujanju lastnega razmišljanja o svoji najljubši knjigi in kuriranju dogodkov na literarnih festivalih v svoji državi in po Evropi.
Carmen-Mirela Butaciu, soustanoviteljica projekta Erasmus Champion of the world in učiteljica na Gimnaziji Atanasie Marienescu Lipova iz Romunije. Projekt vključuje 6 šol, skupno 4070 učencev. Šola Bertí v l’Ametlla del Vallès iz Barcelone je koordinatorka projekta, ki vključuje še 5 evropskih držav: Hrvaško, Grčijo, Italijo, Portugalsko in Romunijo. Glavni cilj projekta je izboljšanje poučevanja matematike in angleščine s pomočjo novih izobraževalnih praks. Hkrati pa tudi učenje o drugih kulturah v angleškem jeziku.
Okroglo mizo je moderiral Daan Beeke iz Fundacije za branje (Lezen Stichting) in član EURead.
V drugem delu so sodelovali (od leve proti desni): João Paulo Proença, Katja Kac, Carmen-Mirela Butaciu in Daan Beeke (foto: sekretariat Evropske komisije)
V tretjem delu je bila v fokusu država gostiteljica prvega Dneva evropskih avtorjev. Predstavljena je bila raznolikost pobud iz Bolgarije. V razpravi so sodelovali Dessi Alexieva, predsednica Bolgarskega knjižnega združenja, ki je predstavila pomembnost različnih pobud za spodbujanje branja, sodelovanje z različnimi organizacijami ter ne nazadnje tudi spremembo zakonodaje.
Spaska Tarandova iz Bolgarske fundacije Globalne knjižnice je opozorila, da danes beremo več kot kdaj koli, a imamo več težav z osnovami branja. Predstavila je projekt Maraton branja, ki poteka med 2. in 23. aprilom, ko v različnih mestih po Bolgariji glasno berejo.
Valentina Stoeva, ustanoviteljica in predsednica fundacije Detski Knigi, je povedala, da imajo v Bolgariji 160 knjižnih klubov za otroke in mlade v starosti 6-16 let, ki potekajo v knjižnicah in šolah. V njih sodeluje več kot 7000 bralcev. Od leta 2018 so izvedli že več kot 200 posebej za bralne klube pripravljenih spletnih srečanj z avtorji in strokovnjaki.
Mihail Balabanov, izvršni direktor Centra za razvoj kadrov pri Bolgarski nacionalni agenciji Erasmus. Center za razvoj kadrov koordinira projekt eTwinning v Bolgariji. V eTwinningu učitelji skupaj s kolegi iz držav, ki sodelujejo v programu Erasmus+, organizirajo in izvajajo dejavnosti v živo in na spletu s svojimi učenci. Moderatorka je bila Dimka Radeva, vodja enote za informiranje in usposabljanje v Centru za razvoj kadrov pri Bolgarski nacionalni agenciji Erasmus.
V tretjem delu so sodelovali (od leve proti desni): Dessi Alexieva, Valentina Stoeva, Spaska Tarandova, Mihail Balabanov in Dimka Radeva (foto: sekretariat Evropske komisije)
Trem sklopom je sledilo delo v skupinah. Vzporedno so potekale tri delavnice:
- Nazaj v šolo
- Kaj pa zasloni?
- Literatura je za vsakogar
Sama sem se udeležila delavnice »Literatura je za vsakogar«, na kateri smo poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Kako zagotoviti, da bodo akcije spodbujanja branja popolnoma vključujoče in da bodo dosegle vse otroke? Ali otroške knjige dovolj predstavljajo raznolikost otrok? Katere knjige izbrati? Kako uporabiti vzornike zunaj knjižnega sektorja? Ali lahko kdorkoli piše o čemerkoli? Kako zagotoviti dostopnost knjig? Ne samo, da nismo uspeli odgovoriti na vsa vprašanja, ampak je vsako vprašanje odprlo še nova vprašanja. Delavnico sta moderirala Yannick Geens, vodja štipendij Drama & Fiction in koordinator projekta Creative Europe Vsaka zgodba je pomembna, in Karin Plötz, direktorica Lit Cam.
Utrip delavnice (foto: sekretariat Evropske komisije)
Konferenco smo zaključili s predstavitvijo rezultatov razprav delovnih skupin in z ogromno idejami za organizatorje, kakšno temo izbrati za naslednje praznovanje Dneva Evropskih avtorjev.