CO-LIB: regionalna platforma za trajnostne knjižnice in izmenjavo znanja

Izvleček
Platforma Co-lib je rezultat projekta Common Waste – Common Libraries, katerega cilj je opolnomočiti knjižničarje za uporabo trajnostnih praks, izmenjavo znanja in krepitev regionalnih mrež. Projekt spodbuja okoljsko ozaveščenost, prinaša digitalna orodja in trajnostne prakse ter knjižničarjem nudi konkretne vire za izboljšanje strokovnih veščin. Platforma Co-lib omogoča knjižničarjem povezovanje, izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse, s čimer krepijo svoje zmogljivosti za zagotavljanje kakovostnejših knjižničnih storitev. Z razvojem in uporabo orodij (toolkit-ov) platforma Co-lib podpira inovacije v knjižničarstvu, zmanjšuje negativen vpliv na okolje in prispeva k trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Besedilo predstavlja ozadje, strukturo in cilje iniciative Co-lib ter poudarja njen vpliv na strokovni razvoj knjižničarjev in trajnost knjižničnih storitev na zahodnem Balkanu. Projekt spodbuja sodelovanje, digitalne inovacije in praktično uporabo zelenih načel pri knjižničnem delu.

Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalna preobrazba, knjižnično sodelovanje, regionalni projekti, okoljska ozaveščenost, digitalna orodja, platforma Co-lib, zelene knjižnice

Uvod
V času, ko trajnost, digitalna preobrazba in okoljska ozaveščenost postajajo ključni elementi družbenega razvoja, se knjižnice vse bolj uveljavljajo kot središča inovacij, izmenjave znanja in skupnega učenja. Že dolgo niso le prostori za hranjenje knjig, temveč pomembni akterji pri oblikovanju trajnostnih skupnosti.

Projekt Common Waste – Common Libraries predstavlja pomembno pobudo, ki ponuja inovativne rešitve za povezovanje knjižničarjev z drugimi strokovnjaki s področij arhitekture, oblikovanja, umetnosti, ekologije, ter spodbuja okoljsko ozaveščenost in izboljšanje strokovnih praks. Eden ključnih rezultatov tega projekta je platforma Co-lib,¹ digitalni prostor za izmenjavo znanja, izobraževalnih gradiv in praktičnih primerov trajnostnih praks. Platforma združuje knjižničarje iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Nizozemske in Turčije ter jim omogoča, da delijo svoje izkušnje in inovacije pri delu z uporabniki.

V tem prispevku bodo predstavljeni cilji in pomen projekta Common Waste – Common Libraries, funkcionalnosti platforme Co-lib ter dosedanji rezultati in načrti za prihodnost tega edinstvenega regionalnega dosežka.

Nove smeri sodelovanja in trajnosti: O projektu Common Waste – Common Libraries
Projekt Common Waste – Common Libraries je s sodelovanjem več institucij in organizacij: Goethe-Instituta iz Hrvaške in Grčije, Beograda, Bosne in Hercegovine, umetniškega kolektiva Oaza in ZMAG-a (Zelena mreža aktivističkih grupa). Cilj projekta je knjižničarjem v državah regije omogočiti nova orodja in vire, ki spodbujajo trajnost, promovirajo recikliranje in zmanjševanje odpadkov ter krepijo zmogljivosti za uporabo novih tehnologij v knjižničarstvu. Projekt povezuje kreativne ume, da bi skupaj razvili oblike aktivnosti, ki vključujejo umetnost, ekologijo, trajnost in krožno gospodarstvo, ter jih povezal s knjižnicami kot trajnostnimi institucijami (BDS, 2024). Projektni partnerji si prizadevajo predstaviti knjižnice ne le kot prostore za hranjenje in posredovanje znanja, temveč tudi kot aktivne akterje v lokalni skupnosti, ki prispevajo k razvoju okoljske ozaveščenosti in trajnostne prihodnosti.

Ideaton v Zagrebu
Po izboru udeležencev in uvodnem spletnem srečanju se je projekt Common Waste – Common Libraries začel s tridnevnim ideatonom² (5.–7. junija 2024) v knjižnici Goethe-Instituta v Zagrebu. Na njem se je zbralo 17 udeležencev iz sedmih držav jugovzhodne Evrope.

Še pomembnejša naloga, kot učenje, je bila vzpostavitev mednarodnih ekip, ki so v naslednjih mesecih delale na svojih idejah. Poleg oblikovanja ekip je potekalo tudi spodbujanje idej in razpravljanje o njih. Ker je to bil dinamičen in intenziven proces, je bilo dobro, da smo ga izvajali v naravi, na t. i. Recikliranem posestvu, sedežu organizacije ZMAG, ki je tudi partner v tem projektu. Reciklirano posestvo je center za eko-družbeno izobraževanje na področju permakulturnega načrtovanja in trajnostnega življenja, kar je udeležencem omogočilo, da so v praksi videli kako izgleda ko nekdo poskuša združiti trajnost, javno dobro, zmanjšanje odpadkov, krožno gospodarstvo in številna druga področja v eno.

Slika 1: Udeleženci projekta na Recikliranem posestvu, Ivana Borovnjak predava o smiselnem oblikovanju (foto: Goethe-Institut, Matej Marjanović)

Kot je pogosto pri ideatlonih in procesih oblikovalskega razmišljanja, so se ideje razvijale skozi faze raziskovanja, oblikovanja, testiranja in prilagajanja. Med internimi razpravami ter ob stalni podpori facilitatorke in treh mentorjev so udeleženci ideje preusmerjali, preverjali, izpopolnjevali in občasno spreminjali v skladu z novimi vnosi in predlogi. Na koncu je to privedlo do oblikovanja štirih ekip, sestavljenih iz udeležencev, ki ne le da prihajajo iz različnih držav, ampak so imele tudi različne strokovne usmeritve, vključno s knjižničarji, okoljskimi aktivisti, navdušenci na področju krožnega gospodarstva ter študenti in strokovnjaki s področja oblikovanja. Te ekipe so pokrivale ključne teme projekta Common Waste – Common Libraries, njihovo delo je vključevalo:

• Co-Lib – razvoj izobraževalnih orodij, ki podpirajo knjižničarje pri njihovem strokovnem delu.
• Sustainable Neighbors – izvajanje anket o trenutnem stanju v knjižnicah ter implementacijo izobraževalnega programa, ki se osredotoča na trajnost v knjižnicah.
• Change the Script – organizacija gledališke predstave in reciklaže papirja z namenom popularizacije knjig in izobraževanja o trajnosti.

• Book it – prakticiranje krožnega načela pri uporabi papirja za proizvodnjo gob, ki se nato uporabljajo kot gradbeni material v knjižnicah.

Zadnji dan ideatona so se udeleženci vrnili v knjižnico Goethe-Instituta v Zagrebu, kjer je bil poudarek na dokončanju idej in njihovi predstavitvi občinstvu. To je imelo priložnost postavljati vprašanja. Glede na raznolikost ekip in njihovih idej je bilo za naslednji korak predvideno izpopolnjevanje in testiranje idej, da bi omogočili nadaljnjo implementacijo in evalvacijo njihovega potenciala. Testiranje naj bi potekalo do septembra 2024 (Common Waste, 2025).

Slika 2: Skupinske razprave med udeleženci, člani ekipe Co-lib in mentorji (foto: Goethe-Institut, Matej Marjanović)

Co-lib: Digitalna platforma za izboljšanje knjižničnih storitev in izmenjavo znanja
V okviru projekta je bila oblikovana tudi ekipa Co-lib, v katero so bili vključeni knjižničarji in strokovnjaki iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine:

• Valentina Popović in Jelena Radovanović iz Srbije,
• Martina Maksimkov iz Hrvaške,
• Adin Alispahić, Adna Šišić in Nadina Grebović-Lendo iz Bosne in Hercegovine.

Z združenimi močmi so razvili platformo Co-lib kot prostor, namenjen izmenjavi znanja, primerov dobrih praks in izobraževalnih gradiv za knjižničarje in uporabnike knjižnic po vsej regiji.

Slika 3: Člani ekipe Co-lib (foto: zajem zaslona)

Spletna stran knjižničarjem in uporabnikom knjižnic ponuja vrsto orodij za izboljšanje knjižničnih procesov in storitev. Vsak sklop orodij vključuje video gradiva v obliki predstavitev, ki temeljito obravnavajo različne teme, ter priročnike za delavnice s podrobnimi navodili za organizacijo izobraževalnih srečanj. Ekipa se je osredotočila na trende, ki so oblikovali knjižnično izkušnjo v letu 2023, npr. digitalna preobrazba, tehnologija pametnih zvočnikov, trajnost, prilagodljivi prostori za skupnost in nastanek novih knjižničnih standardov. Kot odziv na te trende je nastal nabor orodij, ki pokrivajo upravljanje z viri v knjižnicah, digitalizacijo, iskanje po podatkovnih bazah, organizacijo literarnih dogodkov in izobraževanje na področju informacijskih tehnologij. Orodja so namenjena tako knjižničarjem in izboljšanju njihovih strokovnih veščin in znanja, kot tudi uporabnikom, ki želijo na najboljši način uporabiti vire knjižnice. Z zagotavljanjem možnosti za zaposlene, da pridobijo potrebne veščine, je ekipa Co-lib knjižnicam omogočila izboljšanje njihovih storitev, izobraževanje pa je na razpolago tudi uporabnikom knjižnic.

Kaj ponuja platforma Co-lib?
Spletna stran Co-lib služi kot centralizirana platforma za dostop do virov in je hkrati enostavna za uporabo. Nenehno posodabljanje in urejanje vsebin zagotavlja, da bo ponudba na spletni strani ostala relevantna in celovita. Z njeno pomočjo knjižničarji izboljšujejo svoje veščine, uporabniki pa koristijo izboljšane storitve, kar prispeva k večjemu zadovoljstvu v knjižnični skupnosti.

Poleg spletne strani je projekt prisoten na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. Na teh platformah Co-lib redno promovira vsebino spletne strani z deljenjem člankov, blog objav in drugih izobraževalnih gradiv. S pomočjo vizualne vsebine, vključno z grafikami in videoposnetki, je ekipa aktivirala uporabnike in promovira vsebino projekta, kar povečuje njegovo prepoznavnost in uporabo orodij.

Gradivo je na voljo v bosanskem, srbskem in hrvaškem jeziku.

Ena ključnih značilnosti platforme je možnost nalaganja in prenosa gradiv, ki se lahko uporabljajo v lokalnih skupnostih, kot so vodniki za organizacijo delavnic ali priročniki o recikliranju. Uporabniki lahko delijo tudi svoje ideje in izkušnje, kar spodbuja interaktivnost in sodelovanje med knjižničarji ter uporabniki po vsej regiji.

Slika 4: Naslovna stran platforme Co-lib (foto: zajem zaslona)

Na uradni spletni strani so na voljo številni viri:

• Orodja (toolkit-i) za knjižničarje in uporabnike, ki obsegajo teme trajnosti in digitalnih tehnologij, z natančnimi vodniki za organizacijo delavnic in izobraževalnih srečanj.
• Video predstavitve, ki dodatno obravnavajo ključne teme in ponujajo praktične nasvete za uporabo pridobljenega znanja.
• Primeri dobrih praks iz knjižnic po vsej regiji, s ciljem navdihniti in povezati strokovnjake.
• Novice, članki in blogi, posvečeni aktualnim temam iz sveta knjižničarstva.

Teme, ki jih je razvila ekipa Co-lib
V prvi fazi projekta je bil poudarek na treh ključnih temah:

• Open Journal System (OJS): kot orodje za izboljšanje znanstvene komunikacije in dostopa do odprtih raziskovalnih rezultatov.
• Green Libraries: koncept “zelenih knjižnic”, ki s svojimi praksami promovirajo trajnost, recikliranje in skrb za okolje.
• Digital Tools: uporaba novih digitalnih tehnologij za izboljšanje uporabniških storitev in optimizacijo dela knjižnic.

Eden od priročnikov je “Vodič za uporabo digitalnih orodij”. Zasnovan je, da pomaga knjižničarjem spoznati različna digitalna orodja, jim pomagati pri njihovi uporabi in integraciji v vsakodnevno delo. Cilj priročnika je povečati učinkovitost, produktivnost in kakovost storitev, ki jih knjižnice nudijo svojim uporabnikom. Priročnik obsega:

• Kategorizacijo digitalnih orodij – s poudarkom na orodjih za upravljanje zbirk (npr. Koha, COBISS), digitalizacijo (npr. OCR programska oprema), e-učenje (npr. Moodle, Coursera), analizo podatkov (npr. Excel, Google Sheets, Tableau) in ustvarjanje vsebin (npr. Canva, Adobe Illustrator).
• Praktične nasvete – kako lahko knjižničarji ustvarjajo digitalne vire, promovirajo vseživljenjsko učenje in izboljšajo uporabniške storitve.
• Primere dobre prakse – vključno s primeri iz lokalnih knjižnic, kot so eko kotiček ali digitalni arhiv. Uporaba spletnih platform za izmenjavo znanja spodbuja digitalno sodelovanje in komunikacijo.
• QR kode – na koncu priročnika omogočajo knjižničarjem, da se pridružijo platformi Co-lib in aktivno sodelujejo v mreži za izmenjavo znanja.

Zelene tehnologije – priročnik obravnava tudi orodja in tehnologije, ki knjižnicam pomagajo zmanjšati svoj ekološki odtis, kot so sistemi za upravljanje z energijo, digitalne rešitve za zmanjšanje uporabe papirja in aplikacije za sledenje trajnostnim praksam. Poudarek je na praktičnih primerih, ki knjižničarjem omogočajo izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje porabe virov in podporo trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti.

Vsak od teh priročnikov (toolkit-ov) je rezultat skupnega dela oblikovalcev in knjižničarjev. Priročniki ponujajo konkretne smernice za delo ter navdihujejo knjižničarje, da med seboj delijo izkušnje, raziskujejo nove pristope in izboljšujejo svoje veščine. Ti priročniki ne ponujajo dokončnih in edinih rešitev, temveč odpirajo nove možnosti za nadaljnje raziskave in razprave na platformi Co-lib, kar knjižničarjem omogoča, da skupaj gradijo mrežo znanja in razvijajo nove ideje za prihodnost.

Povezovanje skupnosti – mreža znanja
Poseben poudarek platforme Co-lib je na spodbujanju knjižničarjev k izmenjavi informacij, izkušenj in inovacij prek skupne spletne mreže. Platforma ni le vir za prenos gradiv, temveč mesto aktivnega sodelovanja, postavljanja vprašanj in deljenja praktičnih rešitev. Trenutno skupnost Co-lib šteje več kot 30 knjižničarjev različnih vrst knjižnic iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore, Severne Makedonije, Nizozemske in Turčije. Na platformi Co-lib so na voljo tri skupine za razpravo, vsaka s posebnim namenom:

• Primeri dobrih praks: skupina je prostor za deljenje konkretnih primerov uspešnih knjižničnih praks, vključno z okoljskimi iniciativami, digitalnimi projekti in inovativnimi metodami dela z uporabniki. Cilj je, da knjižničarji iz različnih okolij izmenjujejo ideje, se medsebojno navdihujejo in najdejo nove rešitve za izzive pri svojem delu.
• Co-lib: skupina povezuje člane projekta in jim omogoča razpravo o razvoju in izboljšanju platforme, deljenje povratnih informacij o orodjih (toolkit-ih) in predlaganje novih tem za skupne projekte.
• International Teams: skupina je namenjena mednarodnemu sodelovanju med ekipami projekta Common Waste – Common Libraries iz različnih držav, omogoča izmenjavo znanja, načrtovanje skupnih aktivnosti in povezovanje strokovnjakov s podobnimi interesi po vsej regiji.

Slika 5: Primeri dobre prakse in druge skupine na platformi (foto: zajem zaslona)

Poleg tega je Co-lib zgradil aktivno prisotnost na družbenih omrežjih (Facebook in Instagram), prek katerih redno promovirajo nova orodja, izobraževalne vsebine in primere dobrih praks iz regije.

Zakaj je ta projekt pomemben?
Common Waste – Common Libraries in platforma Co-lib kažeta, kako lahko knjižnice z inovativnimi projekti in mednarodnim sodelovanjem:

• dvignejo raven okoljske ozaveščenosti pri uporabnikih in v skupnosti,
• posodobijo svoje storitve z uporabo novih digitalnih orodij,
• izboljšajo strokovne kompetence zaposlenih in
• ustvarijo platformo za trajno izmenjavo znanja in virov med institucijami.

Projekt predstavlja primer, kako lahko knjižnice postanejo katalizatorji družbenih sprememb, saj spodbujajo tako znanje in kulturo kot tudi trajnost in odgovorno ravnanje z okoljem.

Slika 6: QR koda za dostop do Co-lib-a (foto: zajem zaslona)

Zaključek
Projekt “Common Waste, Common Libraries” in ekipa Co-lib ponujata konkretne in inovativne načine za integracijo trajnostnih praks v vsakodnevno delo knjižnic ter za spodbujanje okoljske odgovornosti med uporabniki. Z razvojem digitalne platforme in organizacijo lokalnih aktivnosti knjižnice dobivajo novo vlogo v družbi – postajajo ključni akterji pri zmanjševanju odpadkov in izboljšanju okoljske ozaveščenosti. V času, ko je trajnost postala globalna prioriteta, tovrstni projekti predstavljajo most med izobraževanjem, inovacijami in varstvom okolja.

Spremljajte novosti, pridružite se mreži Co-lib in bodite del spremembe! Več informacij je na voljo na uradni spletni strani.

Viri in literatura

BDS (9. 5. 2024). Projekat Common Waste – Common Libraries. Bibliotekarsko Društvo Srbije. https://bds.rs/2024/05/projekat-common-waste-common-libraries/

Common waste. (8. 1. 2025). Goethe-Institut Common Libraries. https://www.goethe.de/ins/cs/sr/kul/sup/cnw.html

Toolkit 1. (n.d.). Co Lib. https://www.co-lib.org/

“Pri pripravi tega prispevka smo za prevod uporabili brezplačno orodje Gemini, verzija 2,5 Pro (Google). Prevod, ki ga je naredila UI, smo preverili in prilagodili, da je skladen z izvirnim delom avtorja. Avtorica prevzema popolno odgovornost za vsebino, uredništvo portala Knjižničarske novice pa prevzema popolno odgovornost za slovenski prevod vsebine.”

1. Moto tima Connecting, connjoining, cooperating, through  libraries together [↩]
2. “Ideaton” je naziv dogodka v Zagrebu. Gre za del metode “Design thinking”, kar pomeni ključni korak, v katerem se razvijajo ideje za reševanje potreb in problemov. [↩]