Climate for Reading: Migranti v knjižnicah – izzivi in priložnosti

Izvleček
Med 25. in 27. marcem 2025 smo v Mestni knjižnici Ljubljana gostili partnerje iz Poljske, Norveške in Hrvaške v sklopu mednarodnega projekta Climate for Reading. Med glavnimi nameni projekta je iskanje načinov tudi prek izmenjave dobrih praks, kako povečati zanimanje za branje med odraslimi, ki berejo malo ali sploh ne berejo. Na drugem srečanju smo poudarili vključevanje migrantov v knjižnico kot tiste ciljne skupine, ki jo knjižnice pogosto težje dosežejo ali celo prezrejo. Razmišljali smo, kako prepoznavati njihove (informacijske) potrebe ter kako lahko knjižnica z ustreznimi komunikacijskimi veščinami postane odprt prostor, ki gradi mostove med kulturami, spodbuja razvoj, svobodo izražanja in opolnomočenje posameznika. Udeležili smo se več predavanj in delavnic na temo medkulturnega povezovanja in nenasilne komunikacije v knjižnici ter spoznali metode za spodbujanje sodelovanja, kot so booktasting, Sokratova kavarna in svetovna kavarna. Obiskali smo tudi Knjižnico Mirovnega inštituta, Knjižnico Rog in Knjižnico A. T. Linharta v Radovljici. Z deljenjem dobrih praks in osmišljanjem novih možnih pristopov smo prišli tudi do številnih idej, ki jih bomo v prihodnje poskušali vpeljati v našo knjižnično dejavnost.

Ključne besede: Climate for Reading, Erasmus+, migranti, odrasli (ne)bralci, nenasilna komunikacija, sodelovanje, krepitev kompetenc

Uvod
Mednarodni projekt Climate for Reading, ki ga sofinancira Erasmus+ (KA210-ADU – Manjša partnerstva na področju splošnega izobraževanja odraslih), med cilji poudarja tudi: (i) predstavljanje dobrih praks za razvijanje inovativnih pristopov vključevanja odraslih bralcev, ki berejo malo ali sploh ne berejo, ter (ii) povečanje kompetenc udeležencev na tem področju (Mestna knjižnica Ljubljana, b. d.; Šefman, 2024). V projektu poleg Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) sodelujejo še partnerji iz treh evropskih držav:

• Miejska Biblioteka Publiczna w Żorach (koordinator projekta, Poljska),
• Innlandet Fylkesbibliotek (Norveška),
• Gradska i sveučilišna knjižnica Osijek (Hrvaška).

Projekt se je začel jeseni 2024 in vključuje štiri mednarodna srečanja, vsako srečanje pa je namenjeno določeni ciljni skupini uporabnikov:

• Poljska (Žory), oktober 2024 – v središču so bili moški (ne)bralci,
• Slovenija (Ljubljana), marec 2025 – v središču so bili migranti,
• Norveška (Hamar), junij 2025 – v središču so odrasli bralci z ovirami pri branju,
• Hrvaška (Osijek), september 2025 – ciljna skupina uporabnikov še ni uradno znana.

Prvo srečanje je bilo namenjeno ciljni skupini moških (ne)bralcev in je že predstavljeno v članku Climate for Reading: kako v knjižnico privabiti moške (ne)bralce (Šefman, 2024). Tokrat predstavljamo pridobljene izkušnje in primere metod dela z drugega srečanja, ki je potekalo marca v Ljubljani in se je osredotočalo na migrante kot pogosto prezrto, a zelo pomembno ciljno skupino za splošne knjižnice v našem času in prostoru.

V nadaljevanju prispevka sledi poročilo o poteku projekta, predvsem drugega srečanja v Sloveniji, s katerim želimo v slovenski strokovni javnosti predstaviti uporabne strategije in prakse, izmenjane ideje in preizkušene metode, do katerih smo v tej fazi projekta prišli skupaj s partnerji. S tem bi radi spodbudili tudi druge slovenske knjižnice k sodelovanju v projektih Erasmus+, saj takšne priložnosti pomembno spodbujajo strokovno rast knjižničarjev in knjižničark, kar prispeva tudi k nadaljnjemu razvoju knjižničnih storitev.

Drugo mednarodno srečanje (Ljubljana, Slovenija)
Drugo srečanje je potekalo med 25. in 27. marcem 2025 v Ljubljani v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana. Osrednja tema srečanja so bili migranti, pri čemer smo raziskovali, kako lahko knjižnice s svojo ponudbo, prostori in osebjem gradijo mostove vključevanja, dialoga in opolnomočenja. Način, kako premisliti vlogo, ki jo imajo ali jo bodo v prihodnje imeli migranti v splošnih knjižnicah, je neposredno povezan s potrebo po prepoznavanju njihovih dejanskih informacijskih potreb, ki so lahko heterogene ter spreminjajoče se glede na potek vključevanja v družbo (Serra in Revez, 2023, str. 406). Na srečanju smo poseben poudarek namenili vlogi knjižnic kot varnih prostorov, ki posameznikom omogočajo učenje, izražanje, povezovanje in osebnostno rast – ne glede na njihov socialni ali pravni status, kulturno ozadje ali znanje jezika.

Celotno srečanje je bilo zasnovano praktično in sodelovalno; prek izvedenih delavnic, študijskih obiskov, strukturiranih razprav in kulturnega programa smo vsi udeleženci preizkušali metode dela in o njih premišljevali, razpravljali smo o potrebah migrantov, kako jih prepoznati in obravnavati, obenem pa smo tudi poskušali oblikovati konkretne zamisli za uporabo vsega, kar smo ugotovili, v lokalnih knjižnicah.

Splošna knjižnica – prostor za ustvarjalnost in sodelovanje
Srečanje v Ljubljani je bilo zasnovano kot celostna izkušnja, ki bi presegla zgolj izmenjavo projektnih informacij. Naši partnerji iz Norveške, Hrvaške in Poljske so poleg udeležbe na delavnicah in predavanjih sodelovali tudi pri strokovnih obiskih splošnih knjižnic in partnerskih institucij. Tako smo spoznavali, kako so lahko prostori znanja, kulture in ustvarjalnosti odlična orodja za vključevanje migrantov v lokalno skupnost, hkrati pa smo tudi premišljevali o možnih oblikah partnerskega povezovanja z drugimi institucijami iz lokalnega okolja, kar je zelo pomembno pri celostnem vključevanju migrantov.

• Knjižnica Otona Župančiča, osrednja enota Mestne knjižnice Ljubljana, je simbolno in dejansko prostor povezovanja. Zgodovinsko umeščena v nekdanji nakupovalni center je danes sodoben knjižnični center, ki ponuja širok nabor dejavnosti za vse generacije in skupine uporabnikov. Udeležencem smo predstavili projekte promocije branja, večjezične zbirke, jezikovne in kulturne dogodke ter vlogo knjižnice kot nevtralnega in varnega prostora.
• V Knjižnici Mirovnega inštituta nam je Lana Zdravković predstavila pomen specializiranih zbirk za družboslovje, migracije in človekove pravice in tudi, kako so lahko knjižnice prostori intelektualne solidarnosti. Knjižnica ni le zbirka knjig, temveč stičišče raziskovalcev, aktivistov, ustvarjalcev in tistih, ki pogosto ostajajo preslišani. Poudarila je, da so knjižnice mesto, kjer se migranti srečujejo z lokalnim prebivalstvom. Poleg tega je zelo priporočljivo, da ima knjižnica zbirko v njihovem jeziku, saj se tako lažje učijo novega jezika. Na kratko nam je predstavila tudi zgodovino migracij v Sloveniji od njene osamosvojitve naprej.
• Izjemno navdušenje je vzbudil ogled Centra Rog, kjer smo poleg Knjižnice Rog spoznali tudi številne laboratorije – od tekstilnega in lesarskega do 3D in elektronskega. Center predstavlja novo vrsto javnega prostora, ki povezuje ustvarjalnost, učenje in skupnostno delovanje. Spoznali smo zgodbo o preobrazbi nekdanje tovarne v odprt in vključujoč prostor in razpravljali o tem, kako lahko knjižnice sodelujejo s takšnimi institucijami za širjenje dostopa do znanja in orodij.
• Na enodnevnem izletu smo obiskali Knjižnico A. T. Linharta v Radovljici, kjer smo se pogovarjali o metodi Sokratove kavarne kot pristopu k spodbujanju pogovorov o družbenih temah med odraslimi uporabniki, kar je obenem tudi eden od načinov, kako privabiti odrasle v knjižnico. Poleg tega smo si ogledali staro mestno jedro Radovljice in obiskali Blejski grad, kjer smo se dotaknili teme kulturne dediščine in njenega pomena pri oblikovanju identitete in pripadnosti – tudi za tiste, ki se v državo šele umeščajo.

Slika 1: Knjižnica Mirovnega inštituta (foto: arhiv knjižnice Miejska Biblioteka Publiczna w Żorach)

Kulturni in strokovni del sta tako omogočila našim partnerjem bolje spoznati delovanje slovenskega knjižničnega sistema, kako so knjižnice vpete v širši družbeni kontekst in kakšna je njihova povezovalna moč, ki jo imajo kot prostori ustvarjalnosti, dialoga in vključevanja.

Kako nagovoriti migrante s knjižničnimi dejavnostmi
Eden ključnih ciljev projekta Climate for Reading je iskanje učinkovitih in empatičnih načinov za nagovarjanje odraslih (ne)bralcev. Splošne knjižnice lahko imajo znatno vlogo v procesih integracije migrantov, ker lahko ustvarijo pogoje in možnosti za druženje migrantov ter razvijajo aktivnosti, ki so usmerjene k jezikovni, socialni in ekonomski integraciji migrantov, ter tudi aktivnosti, ki omogočajo predstavitev posebnosti kulture migrantov (Demiragić idr., 2020, str. 94–95). V Ljubljani smo pozornost namenili migrantom kot uporabnikom, ki jih knjižnice pogosto težje dosežejo, čeprav lahko imajo prav oni največjo potrebo po informacijah, varnem prostoru, dostopu do jezika in občutku pripadnosti.

V ta namen smo izvedli niz delavnic, v katerih smo udeleženci spoznavali, preizkušali in reflektirali različne pedagoške in socialne pristope, primerne za delo z osebami, ki imajo različna kulturna, jezikovna in življenjska ozadja. Delavnice smo izvedli v sodelovanju z Jako Kovačem, certificiranim mednarodnim trenerjem pri Centru za nenasilno komunikacijo (CNVC), in Barbaro Marinčič, vodjo enote MKL (Knjižnice Prežihovega Voranca) in vodjo delovne skupine za migrante v MKL.

• Kulturni utrinek – najljubša pravljica iz otroštva: Preprosta, a učinkovita metoda, pri kateri udeleženci delijo spomin na svojo najljubšo pravljico iz otroštva. Spomin deluje kot varno izhodišče za vzpostavitev zaupanja in povezovanja – hkrati pa razkrije kulturne posebnosti in vrednote. Metoda se uporablja tudi kot uvod v delo z migranti, saj omogoča, da spregovorijo iz osebne izkušnje, ne pa s pozicije »migranta«. Obenem je metoda zelo vključujoča, saj ima zaradi univerzalne moči pripovedovanja zgodb vsaka kultura svoje zgodbe, ki si jih delimo od malih nog. To smo tudi sami preizkusili z našimi partnerji: čeprav prihajamo iz različnih kulturnih okolij, se je vsak lahko spomnil na svojo najljubšo pravljico in to delil s preostalimi.
• Booktasting: Metoda, pri kateri »okušamo« knjige – vizualno (naslovnica), besedilno (opis in uvod) ter čustveno (kakšen vtis naredi knjiga). Metoda je zasnovana tako, da udeleženci ne čutijo pritiska po branju, ne vsebuje kvizov ali analiz. Primerna je za odrasle, ki nimajo bralnih navad ali se branja celo bojijo. Metoda je bila med udeleženci projekta zelo dobro sprejeta in pomeni navdihujočo možnost za vključevanje zadržanih (ne)bralcev.
• Ne dajajmo ljudi v škatle: Delavnica z namenom ozaveščanja o stereotipih. Udeleženci odgovarjajo na vprašanja kot npr. »Kdo vedno zamuja?«, »Kdo obožuje kavo?«, »Kdo rad klepeta?«. Z odgovori nezavedno gradimo predstave o drugih, nato pa te »škatle« skupaj razbijamo.
• Miselna mapa raznolikosti: Vsak udeleženec ustvari svojo »karto identitete« – spol, starost, poklic, hobiji, jezik, družbeni status itd. Cilj metode je prikazati, da smo vsi več kot ena oznaka in da nas prav raznolikost povezuje.
• Vaja zaupanja: V parih eden vodi drugega z zavezanimi očmi. V drugem delu vaje vodstvo poteka brez besed, zgolj z neverbalno komunikacijo. Metoda dela osvetli pomen zaupanja, ranljivosti in različnih načinov komuniciranja, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.
• Svetovna kavarna (World Café): Strukturiran pogovor, v katerem udeleženci v manjših skupinah izmenično razpravljajo o različnih vprašanjih, nato zamenjajo mize. Ob vsaki rotaciji s sabo odnesejo misli s prejšnje mize, kar omogoča kroženje idej in grajenje skupnega razumevanja. Metoda spodbuja sodelovanje, odprt dialog in demokratično oblikovanje idej.
• Vaja z medkulturnimi pozdravi: Vsak udeleženec prejme kartico z drugačnim načinom pozdravljanja (klasičen stisk roke, japonski priklon, arabski pozdrav, dotik srca …). Ob srečanju se pozdravlja po navodilih – vaja sproži refleksijo: Kdo se prilagodi? Komu je nerodno? Kaj nam je domače in kaj ne? To je odlična metoda za rušenje predsodkov in spoznavanje kulturnih kod (Jeklič, 2025).

Slika 2: Delavnica z Jako Kovačem (foto: Maja Šefman)

Pomembna vsebinska dopolnitev predavanja izr. prof. dr. Jureta Gombača z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na SRC SAZU je bila tudi osebna zgodba sirske pesnice Aber Al Gendi, ki je z nami delila lastne izkušnje selitve, jezikovnih ovir, odvisnosti žensk od družinskih struktur in pomena literature kot izraza notranje moči.

Na predstavitvi Centra za promocijo branja v MKL je Tatjana Pristolič predstavila tudi sodelovanje MKL v mreži ICORN, ki omogoča pisateljem v izgnanstvu varno in svobodno ustvarjanje. Spremljal jo je iranski novinar, raziskovalec in politični aktivist Hamed Aynehvand, sedmi rezidenčni avtor v Ljubljani, ki je na podlagi lastne izkušnje spregovoril o svobodi izražanja, izgubi doma in vlogi knjižnice kot mostu do novega začetka.

Zaključek
Srečanje v Ljubljani ni bilo le mednarodni sestanek partnerjev, ampak priložnost za poglobljeno strokovno rast, izmenjavo navdihujočih praks ter krepitev razumevanja vloge knjižnic v sodobni družbi. V ospredju so bili migranti – posamezniki, ki so pogosto nevidni uporabniki knjižničnih storitev, a hkrati eni izmed tistih, ki jih knjižnice najbolj potrebujejo.

Z nizom delavnic, predstavitev, študijskih obiskov in neformalnih pogovorov smo se kot partnerji medsebojno učili, preverjali pristop »iz prakse za prakso« in soustvarjali osnutek skupnega scenarija, ki bo v naslednjih fazah projekta preverjen v različnih lokalnih okoljih. Zamisli, kot so izdelava zgibanke z osnovnimi informacijami o knjižnici ter kakšna pomoč je migrantom na voljo, pop-up razstave migrantskih umetnikov, mesečne predstavitve različnih kultur s strani migrantov, bralni klubi v dveh jezikih, sledenje na delovnem mestu za lažje vključevanje v delovno okolje ter postaja bibliobusa pri azilnem domu, bodo preskušene z namenom, da se iz njih razvijejo prenosljivi modeli, prilagodljivi različnim knjižnicam. Spoznali smo tudi metodo booktasting, ki je bila med udeleženci izredno dobro sprejeta in pomeni inovativno možnost za vključevanje zadržanih (ne)bralcev.

Posebej dragocen rezultat dosedanjega sodelovanja je bil prenos prakse bralnega kluba za knjižničarje, ki se izvaja v MKL, na Norveško – ta model, ki smo ga predstavili na prvem srečanju na Poljskem, zdaj na Norveškem prek Zooma uspešno izvajajo kot redno obliko strokovne izmenjave in bralne spodbude.

Udeleženke MKL smo si z organizacijo in izvedbo dogodka še dodatno utrdile prepričanje, da lahko knjižnice z usmerjenim delom, strateškim povezovanjem in odprtostjo ustvarjajo prostore, ki niso le dostopni uporabnikom, temveč tudi občutljivi za izkušnje drugih. Srečanje nas je opomnilo, da omogočanje dostopa še ne pomeni vključenosti – knjižnice morajo znati tudi prisluhniti skupnostim, z njimi sodelovati in jih soustvarjati.

Slika 3: Skupinska fotografija partnerjev na Blejskem gradu (foto: Maja Šefman)

Tovrstni mednarodni projekti so za splošne knjižnice pomembni zaradi možnosti oblikovanja novih vezi z drugimi knjižnicami po svetu, medsebojnega deljenja informacij in znanja ter pridobivanja neprecenljivih izkušenj, ki spodbujajo razvoj naše knjižničarske prakse. Udeleženke iz MKL smo vse našteto znova doživele v izjemno sproščenem in povezovalnem duhu. Tako se tudi veselimo našega naslednjega srečanja. Upamo, da bomo s svojimi izkušnjami spodbudili tudi druge splošne knjižnice k vključevanju njihovih zaposlenih v projekte Erasmus+ in druge mednarodne projekte.

Naslednje srečanje projekta Climate for Reading poteka junija na Norveškem. Tam bomo med drugim analizirali prve povratne informacije uporabnikov, delili rezultate preizkušenih metod in se pripravljali na sklepno evalvacijo v jeseni. Do takrat pa ostajamo zavezani misli, da bralna pismenost, dostop do informacij in vključujoča knjižnična praksa niso samoumevni – temveč rezultat zavestnega, sodelovalnega in trajnostnega dela.

Slika 4: Logotip projekta Climate for Reading (foto: Maja Šefman)

Viri in literatura

Demiragić, A.; Hajdarpašić, L. in Khattab, D. (2020). Javne biblioteke kao prostori integracije i osnaživanja migrantica. Obrazovanje odraslih/Adult Education. 87–106. https://doi.org/10.53617/issn2744-2047.2019.19.2.87

Jeklič, N. (2025). Climate for Reading, Part 2: Inclusion, Empathy, and Engagement – Libraries Reaching Out to Migrant Communities. EPALE. https://epale.ec.europa.eu/en/blog/climate-reading-part-2-inclusion-empathy-and-engagement-libraries-reaching-out-migrant

Mestna knjižnica Ljubljana. (b. d.). Climate for reading. https://www.mklj.si/projekti/climate-for-reading/

Serra, S. in Revez, J. (2023). Social inclusion of refugees and asylum seekers: The role of public libraries in the Lisbon Metropolitan Area. Journal of Librarianship and Information Science, 56(2), 397–414. https://doi.org/10.1177/09610006221146549

Šefman, Maja. (2024). Climate for Reading: kako v knjižnico privabiti moške (ne)bralce. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/climate-for-reading-kako-v-knjiznico-privabiti-moske-nebralce/