Climate for Reading: Kako v knjižnico privabiti moške (ne)bralce?

Uvod
Mestna knjižnica Ljubljana se je pridružila mednarodnemu projektu Climate for Reading, ki ga sofinancira program Erasmus+, KA210-ADU – Manjša partnerstva na področju splošnega izobraževanja odraslih. Glavna cilja projekta sta izmenjava dobrih praks in povečanje kompetenc udeležencev, ki se bodo uporabljale v knjižnicah za razvoj branja odraslih ter aktiviranje odraslih, ki ne berejo ali berejo zelo malo. V projektu poleg Mestne knjižnice Ljubljana (dalje MKL) sodelujejo še partnerji iz treh evropskih držav:

• Miejska Biblioteka Publiczna w Żorach (koordinator projekta, Poljska),
• Innlandet Fylkesbibliotek (Norveška),
• Gradska i sveučilišna knjižnica Osijek (Hrvaška).

Slika 1: Logotip projekta Climate for Reading (foto: osebni arhiv avtorice)

Želimo deliti svoje izkušnje, da bi spodbudili še katero izmed slovenskih knjižnic k sodelovanju v projektu Erasmus+ ter čim bolj praktično prikazali, kako delo na takšnem projektu poteka v praksi. Projekt smo kot partnerji s knjižnicami z Norveške, Hrvaške in Poljske (koordinatorji) prvič prijavili na razpis marca 2023, ko žal ni bil sprejet. Vendar smo se, ob upoštevanju povratnih informacij evalvatorjev, odločili projekt izboljšati in ga ponovno prijaviti na razpisu oktobra 2023. Takrat smo bili uspešni in projekt je trenutno v teku.

V okviru projekta so načrtovana štiri srečanja sodelujočih: oktobra 2024 smo se dobili na Poljskem, marca 2025 se dobimo v Sloveniji, junija 2025 na Norveškem in v oktobru 2025 še na Hrvaškem. Namenjena so iskanju strategij, kako v knjižnico privabiti (ne)bralce. Iz MKL se jih bomo udeleževale članice delovne skupine, ki je bila ustanovljena za izvajanje projekta Climate for Reading. O izkušnjah in pridobljenih znanjih bomo poročale tudi slovenskim knjižničarjem.

Prvo mednarodno srečanje (Żory, Poljska)
Prvi delovni sestanek je potekal od 23. do 25. oktobra 2024 na Poljskem, v mestu Żory. Udeležile smo se ga štiri članice iz delovne skupine MKL. Gostitelji so kot ciljno skupino neuporabnikov, ki jo želijo posebej nagovoriti, izbrali moške, zato smo bili udeleženci pred srečanjem povabljeni, da zberemo primere dobrih praks knjižničnih storitev za moške.

Slika 2: Miejska Biblioteka Publiczna w Żorach (Mestna knjižnica Žory). (Foto: osebni arhiv avtorice)

Slika 3: S kolegi iz Hrvaške, Norveške in Poljske v knjižnici (Foto: osebni arhiv avtorice)

Pri udeležbi na srečanjih v tujini se vedno srečamo z vprašanjem logistike. Me smo za pot na Poljsko izbrale zeleno potovanje, zato smo na pot, namesto z letalom, odšle s službenim avtomobilom. Od Ljubljane do mesta Żory je nekaj več kot 750 kilometrov. Odločile smo za pot čez Avstrijo in Češko, med vožnjo pa smo se izmenjavale. Pot je večinoma potekala gladko, samo pred večjimi mesti (Dunajem in Brnom), so bili kar precejšnji zastoji. V tem primeru se nam zdi, da so idealno rešitev našli kolegi iz Hrvaške, ki so najeli kombi z voznikom in se udobno ter mirno pripeljali na Poljsko.

Prvi dan nas je sprejela direktorica mestne knjižnice v Žory-ju (Miejska Biblioteka Publiczna w Żorach) Aleksandra Zawalska-Hawel in nas popeljala po res impresivni ter glede na število prebivalcev (60.000) veliki knjižnici, ki so jo v letu 2020 preselili v prenovljene prostore nekdanjega parnega mlina. V stavbi so še vedno ohranjeni elementi tehniške in stavbne dediščine, vendar sta arhitektura in predvsem notranja oprema popolnoma moderni. Zgledovali so se predvsem po skandinavskih knjižnicah.

Slike 4 – 8: Levo zgoraj oddelek za odrasle knjižnice v Žoryju. Zgoraj na sredini knjigomat za vračanje in izposojo gradiva. Desno zgoraj bralni kotiček na mladinskem oddelku. Levo spodaj oddelek za otroke in desno spodaj lestenec (Foto: osebni arhiv avtorice)

Knjižnica ima štiri nadstropja. V pritličju se nahajata strokovni oddelek za odrasle in čitalnica, pokazali pa so nam tudi časovno kapsulo v stropu, ki jo bodo odprli 14. oktobra 2041. V njej so shranjeni zapisi mladih o njihovem videnju sveta v letu odprtja. V prvem nadstropju je leposlovni oddelek za odrasle, kjer je poseben poudarek namenjen literaturi v poljščini, a imajo tudi obsežno zbirko knjig v tujih jezikih. Tukaj se nahaja studio radia Żory in multimedijski oddelek, kjer lahko obiskovalci igrajo družabne igre ali video igre z VR očali (navidezna resničnost). Oddelek za otroke in mladino se nahaja v drugem nadstropju, kjer je ločen oddelek za najstnike z bogato zbirko namiznih iger. Otroški oddelek ima barvite prostore in veliko udobnih kotičkov za branje, na mladinskem oddelku pa se nahaja tudi veliko čitalniških mest. Med obema oddelkoma se nahaja še kreativnica s 3D tiskalniki, roboti, možnostjo programiranja, šivalnimi stroji in napravo za izdelovanje priponk. Na vseh oddelkih so računalniki z dostopom do interneta, kjer lahko uporabniki dostopajo do digitalnih zbirk. V tretjem nadstropju se poleg sejnih sob nahajata galerijski prostor in kino dvorana. Kljub vsemu, kar nas je navdušilo, pa je ena stvar v tej knjižnici, ki ostaja nedokončana. Za kavarno v četrtem nadstropju še čakajo odobritev in finančna sredstva. Gre za ogromno ploščad na strehi s čudovitim razgledom na park in mesto. Člani knjižnice lahko s knjižnično izkaznico dobijo tudi popust pri določenih institucijah v mestu.

Po ogledu knjižnice smo si ogledali še Muzeum Żory (mestni muzej) in staro mestno jedro. Mesto Żory je staro 752 let in je tesno povezano z ognjem: ime Żory izhaja iz poljske besede “żar”, kar pomeni “žerjavica”. V nekaj več kot 300 letih je mesto gorelo kar 30-krat. Med raziskovanjem mesta smo se podale tudi na lov za Żorki – majhnimi, ljubkimi kipci ognja, ki so simbol mesta. Po mestu je razporejenih več tovrstnih kipcev, vsak z drugačnim dodatkom, in med ogledom mesta smo jih našli 8. Najbolj simpatičen nam je bil Żorek pred knjižnico, ki bere knjigo.

Slika 9: Żorek bralec pred knjižnico v Żoryju (Foto: osebni arhiv avtorice)

Dan smo zaključili z delavnico z naslovom Reading is the key to democracy (Branje je ključ do demokracije), kjer smo razpravljali o vlogi knjižničarjev pri spodbujanju bralne pismenosti. Delavnica je potrdila naše mnenje, da imamo knjižničarji ključno vlogo pri izobraževanju in opolnomočenju bralcev. Naše delo ne le spodbuja branje, temveč prav tako prispeva k razvoju kritičnega mišljenja, ki je bistveno za delovanje demokratične družbe.

Knjižnice v poljski prestolnici glasbe (Opole)
Drugi dan smo se z vlakom napotili v mesto Opole, ki se nahaja na jugu Poljske in se ponaša z bogato zgodovino ter edinstveno kulturo. Njegove korenine segajo vse do 10. stoletja, ko je bilo pomembno središče trgovine in kulture. Danes je Opole znano po svoji slikoviti arhitekturi, ki združuje elemente različnih obdobij, od srednjeveških stavb do modernih arhitekturnih dosežkov.

Glavnina našega obiska je bila namenjena ogledu in predstavitvi knjižnice Miejska Biblioteka Publiczna w Opolu. Njena obsežna zbirka obsega več kot 500.000 enot (mesto Opole ima približno 145.000 prebivalcev), vključno z literaturo, znanstvenimi deli ter avdio in video gradivom. Knjižnica se aktivno vključuje v lokalno skupnost, saj organizira razne kulturne dogodke, delavnice in literarne večere. Prostor je odlično arhitekturno zasnovan s številnimi prijetnimi bralnimi kotički, kjer se lahko obiskovalci sprostijo in uživajo v branju. Posebnost knjižnice je njena digitalna zbirka, ki omogoča dostop do e-knjig in drugih virov preko spleta.

Slike 10 – 13: Knjižnica v mestu Opole (levo zgoraj). Stripovski oddelek (desno zgoraj). Enota Filia 4 (levo spodaj). Razstavni prostor knjižnice v Opolu (desno spodaj). (Foto: osebni arhiv avtorice)

Od 14 enot knjižnice smo obiskali enoto Filia 4, katere posebnost je aktivno vključevanje v lokalno skupnost z organizacijo dogodkov, izobraževanj, skupnih projektov in delavnic. Predstavili so nam projekt Filia4Travellers, kjer lokalni prebivalci predstavljajo druge države s potopisi in nasveti. Na ta način želijo ljudem pokazati, da ni treba imeti veliko denarja za potovanje ter da lahko vsak potuje.

Ob koncu dneva smo si ogledali še glavne znamenitosti mesta, med drugim amfiteater, kjer poteka znameniti glasbeni festival poljske popevke, in muzej glasbe, saj so nam gostitelji večkrat poudarili, da je Opole glavno mesto poljske glasbe. Knjižničarji so nam podarili zelo posebno igroknjigo, katere idejna avtorica je bila ena izmed zaposlenih v sodelovanju z lokalnimi pesniki in ilustratorji. Cilj knjige je promocija tradicionalnih ljudskih poslikav, s katerimi krasijo pirhe in keramiko. Mesto je znano tudi po svojem filmskem festivalu, ki se imenuje Lama, zato smo tokrat namesto Żorkov iskali lame.

Slika 14: Amfiteater v poljski prestolnici glasbe, mestu Opole (foto: osebni arhiv avtorice)

Kako v knjižnico privabiti moške (ne)bralce?
Tretji dan smo se udeležile šesturne delavnice New technologies and technics to promote reading among men v Miejskiej Bibliotece Publicznej w Żorach (Mestna knjižnica Žory). Delavnica je bila namenjena temu, kako v knjižnicah bolje nagovoriti in privabiti moške obiskovalce. Predavatelj Marcin Skrabka nam je predstavil različne pristope k prilagoditvi knjižničnih prostorov, gradiva in storitev, ki bi bili oblikovani z mislijo na specifične potrebe moških uporabnikov. Nekaj predlogov, kot je na primer promocija digitalnih storitev, revij in gradiva, bi lahko vpeljali v MKL, saj bi tako izboljšali obisk in zadovoljstvo te ciljne skupine.

Začeli smo z uvodnimi opažanji o razlikah med potrebami in navadami ženskih ter moških obiskovalcev knjižnic, kar je vključevalo tudi podatek, da je moškim udobno pri malce nižji temperaturi – približno dve do tri stopinje manj kot ženskam. To nas je spodbudilo k razpravi o prostorskih prilagoditvah in oblikovanju udobnih kotičkov, kjer bi moški lahko zase našli prijeten prostor za branje ali brskanje po knjižničnem gradivu.

Ena ključnih idej, ki nam jo je predavatelj predstavil, je bil koncept “moškega oddelka” po vzoru trgovin, kjer bi moški takoj zaznali naslovnice knjig in revij, ki jih zanimajo, dodani pa bi bili predmeti, povezani s temo knjig. Pokazal nam je primer napisov na moškem oddelku v eni izmed knjižnic na Češkem, kjer so z zelo preprosto in funkcionalno postavitvijo gradiva ustvarili poseben prostor za moške.

Slika 15: Marcin Skrabka o tem, kako privabiti v knjižnice moške (ne)bralce. (Foto: arhiv Miejska Biblioteka Publiczna w Żorach)

Govorili smo tudi o prilagoditvah za moške z družinami. Predavatelj je predlagal sobotne dopoldanske dogodke, kjer bi otroci sodelovali v delavnicah, očetje pa bi lahko imeli na voljo različne aktivnosti zase. Predlogi so vključevali namizni nogomet, namizni tenis, video igre in celo delavnice za izdelovanje daril za partnerke.

Razpravljali smo o možnostih, kako lahko knjižnica bolje promovira svoje digitalne storitve, npr. bralnike, e-knjige, zvočne knjige, pri čemer smo se dotaknili oglaševanja brezplačnega preizkusa bralnikov, saj velja, da moški radi preizkušajo naprave. Pravzaprav bi bilo treba veliko bolj promovirati gradivo, ki ga imamo v knjižnicah, npr. “moške revije”, filme, glasbo … Veliko ljudi namreč ne ve, da si lahko v knjižnici izposodijo tudi revije ali preberejo dnevne časopise. To bi bilo treba predstaviti kot preizkus različnih vrst gradiva, ker moški na splošno zelo radi preizkušajo stvari.

Delavnico ocenjujemo kot zanimivo in uporabno, saj smo prejele precej konkretnih predlogov, kako knjižnico prilagoditi, da pritegne več moških uporabnikov. Nekatere ideje, kot so promocija knjižničnih bralnikov, testni kotički za gradivo in tematsko prilagojene sekcije, ki bi vključevale gradivo zanimivo moškim (tako knjige kot revije, filme in glasbo), bi lahko ob prilagoditvah preizkusile v naši knjižnici. Večina promocije bi potekala preko družbenih omrežij ali preko osebne reklame, natisnjene letake bi lahko delili tudi ženskam, ki bi o tem povedale svojim partnerjem, prijateljem, bratom … Praktične ideje za prilagojene storitve in bolj personaliziran pristop za specifične potrebe moških (ne)uporabnikov, bi lahko povečale njihov obisk knjižnice. Med obiskom smo se redno javljaje našim sodelavcem, tako preko internega foruma, LinkedIn-a, Facebook-a in Instagram-a, kot tudi preko TikTok-a.

Slika 16: Z Aleksandro Zawalsko-Hawel, direktorico Mestne knjižnice Żory, zadnji večer srečanja (foto: osebni arhiv avtorice)

Zaključek
Projekt Climate for Reading je pomemben korak naprej v spodbujanju bralne pismenosti in aktivnem vključevanju vseh generacij v svet branja. S sodelovanjem med knjižnicami iz različnih evropskih držav smo si izmenjali dragocene izkušnje, ki bodo pripomogle k ustvarjanju bolj dostopnih in privlačnih knjižničnih prostorov ter storitev za vse uporabnike, še posebej za tiste, ki berejo manj ali sploh ne. Pri izvajanju tega projekta že uporabljamo znanja, ki smo jih pridobile med preteklimi mobilnostmi v okviru naše Erasmus+ akreditacije, kar zagotavlja, da bomo lahko še naprej širili dostop do knjižnic kot ključnih kulturnih in izobraževalnih središč. Člani iz štirih držav smo se po treh dneh, ki smo jih preživeli skupaj, med sabo spoznali in povezali. Naslednje tridnevno mednarodno srečanje bo potekalo v marcu 2025 v Ljubljani. Na srečanju bodo udeleženci sodelovali pri različnih aktivnostih, vključno z ogledom gostujoče knjižnice in njenimi programi za odrasle bralce, delavnico za izpopolnjevanje veščin izobraževalcev na področju razvoja bralcev ter izmenjavo izkušenj o praktičnih dejavnostih za spodbujanje branja. Verjamemo, da bomo s skupnim delom branje lahko razširili tudi med nekatere (ne)bralce.

Viri in literatura

Filia nr 4 MBP Opole. (2024). Spletna stran knjižnice Filia nr 4. https://mbp.opole.pl/placowki/filia-nr-4/

Miejska Biblioteka Publiczna w Opolu. (2024). Spletna stran Mestne knjižnice Opole. https://mbp.opole.pl/

Miejska Biblioteka Publiczna w Żorach. (2024). Spletna stran Mestne knjižnice Żory. https://mbpzory.pl/public/o-nas

Projekt Climate for reading. (2024). Spletna stran Mestne knjižnice Ljubljana. https://www.mklj.si/projekti/climate-for-reading/