Člani bralne skupine Brati inu obstati smo obiskali Norveško – prva skupinska mobilnost učečih se odraslih Erasmus+ v slovenskih splošnih knjižnicah

Izvleček
Po več izvedenih mobilnostih zaposlenih v okviru Akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih v preteklem letu smo se v Mestni knjižnici Ljubljana podali tudi na področje skupinske mobilnosti za uporabnike oziroma učeče se odrasle. Prvo takšno mobilnost smo s pomočjo norveške knjižnice Deichman Stovner izvedli s spletno bralno skupino Brati inu obstati. Skupina se srečuje že več kot tri leta, vendar se večina članov še ni srečala v živo, zato je bila to tudi priložnost za spoznavanje in povezovanje med člani skupine. Ugotovili smo, da gre pri pripravi takšne mobilnosti za velik organizacijski in administrativni zalogaj, vendar nam je skupaj z gostiteljsko ustanovo, knjižnico Deichman Stovner, uspelo pripraviti dinamičen in zanimiv program, ki nam je približal zgodovino, kulturo, življenje, odnos do narave in medkulturno okolje v mestu Oslo in na splošno na Norveškem. Z namenom, da k podobni dejavnosti spodbudimo tudi druge slovenske knjižnice, delimo svoje izkušnje.

Ključne besede: mobilnost, Erasmus+, uporabniki, splošne knjižnice, bralne skupine, Norveška, Mestna knjižnica Ljubljana (MKL).

Uvod
V Mestni knjižnici Ljubljana (v nadaljevanju: MKL) pri svojem delu zelo poudarjamo mednarodno sodelovanje. Pomemben del tega izvajamo v okviru Akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih, ki nam omogoča številne možnosti za izobraževanje zaposlenih in tudi uporabnikov v tujini. Po več izvedenih mobilnostih zaposlenih smo se letos prvič podali tudi na področje skupinske mobilnosti za uporabnike oziroma učeče se odrasle. Prvo takšno mobilnost smo s pomočjo norveške knjižnice Deichman Stovner izvedli s spletno bralno skupino Brati inu obstati. Z namenom, da k podobni dejavnosti spodbudimo tudi druge slovenske knjižnice, delimo svoje izkušnje.

Spletna bralna skupina Brati inu obstati deluje v MKL od leta 2021. Enkrat mesečno se člani srečujemo po Zoomu in se pogovarjamo o izbrani knjigi. Vodiva jo Špela Plestenjak in Eva Zadravec, na začetku njenega delovanja jo je vodila tudi Staša Kumše. Ker se vsi udeleženci bralne skupine še nismo videli v živo, je bila mobilnost za učeče se uporabnike v okviru projekta Erasmus+ odlična priložnost za to, da se lahko med seboj bolje spoznamo in družimo, hkrati pa kot ljubitelji dobre literature spoznavamo kulturo izbrane dežele ne le prek branja, ampak tudi iz prve roke.

S to skupinsko mobilnostjo članov bralne skupine smo nadgradili sodelovanje z norveško knjižnico Deichman Stovner. Začetek sodelovanja je bil leto pred tem, ko sva bili v maju 2023 Špela Plestenjak in Maja Šefman tam na delovnem obisku, o katerem smo poročali tudi v Knjižničarskih novicah. V tem primeru je šlo za mobilnost osebja (zaposlenih v knjižnici).

Obe aktivnosti sta potekali v okviru naše akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih znotraj projekta Erasmus+ KA 122, mobilnosti osebja in učečih se. Pri obisku zaposlenih v letu 2023 je šlo za aktivnost sledenja na delovnem mestu, namenjenega osebju v izobraževanju odraslih, pri mobilnosti članov bralne skupine pa za aktivnost skupinske mobilnosti učečih se. Pri skupinski mobilnosti učečih se gre za to, da se skupina uporabnikov v drugi državi udeleži izobraževanja. V našem primeru so člani bralne skupine prek neformalnega in priložnostnega učenja spoznavali družbeno, kulturno in zgodovinsko dediščino Norveške.

Skupinske mobilnosti učečih se so v okviru projekta Erasmus+ kar pogoste med različnimi ponudniki izobraževanja odraslih, med splošnimi knjižnicami pa še niso tako uveljavljene. MKL se je kot prva splošna knjižnica v Sloveniji lotila izvedbe skupinske mobilnosti za učeče se uporabnike. Za to so nas s svojim delom navdihnili kolegi iz Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije (ZiSSS), ki so izvedli dve skupinski mobilnosti za ranljive starejše udeležence, katerih cilj je bil pridobivanje znanj in spretnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.

Imamo ambicijo, da mobilnosti skupin učečih se postanejo del našega rednega dela, pri čemer jih načrtujemo izvesti več. Njihove izkušnje že uporabljamo pri organizaciji mobilnosti bralne skupine Razpletanja zgodb v Montelimar, Francija (september 2024), učečih se odraslih iz Knjižnice Otona Župančiča v Dubrovnik, Hrvaška, in članov bralne skupine v španskem jeziku iz Knjižnice Šiška v Španijo, predvidoma v naslednjem letu. Člani bralne skupine Brati inu obstati so se v maju 2024 prvi odpravili odkrivat Oslo in Norveško, s čimer so zaorali ledino dela na tem področju.

Priprave na mobilnost
Naše načrtovanje mobilnosti se je začelo že v septembru leta 2023. Pri izboru destinacije so v spletni anketi sodelovali udeleženci in skupaj smo za cilj izbrali Norveško. Izbrali smo še termin mobilnosti, nato pa sva koordinatorki bralne skupine začeli snovati vsebinski program. Pri organizaciji mobilnosti, ki se je izkazala za velik izziv, nama je zelo koristil pripravljalni obisk, ki sva ga izvedli v aprilu, a je tudi sam zahteval zelo skrbne priprave. Ko sva obiskali Oslo, sva že imeli izbrane ustanove, ki bi jih s skupino obiskali, preverili sva nastanitev, možnosti prehrane, transport in se dogovorili za sodelovanje s knjižnico gostiteljico.

Vzporedno smo se na obisk Osla pripravljali tudi na mesečnih srečanjih v bralni skupini, na katerih smo govorili o knjigah norveških avtorjev, kot so Henrik Ibsen, Jo Nesbø in Per Petterson. Tako se je raziskovanje kulture in zgodovine izbrane destinacije za našo mobilnost začelo že doma, pogovarjali smo se o temah, s katerimi se bomo srečevali ob obisku (multikulturnost, preteklost, 2. svetovna vojna, odnos do narave, odraščanje in mladostniki …), vsak od udeležencev pa si je s pripravljenega seznama izbral še temo, ki jo bo raziskal sam in jo med obiskom Osla predstavil vsem članom skupine. Možno je bilo tudi delo v parih.

Program mobilnosti
Mobilnosti se je udeležilo 11 članov bralne skupine in tri zaposlene bibliotekarke iz Knjižnice Otona Župančiča (MKL) – dve voditeljici skupine in sodelavka, ki je pomagala kot spremljevalka. Tako smo se 18. maja zjutraj odpravili do letališča Marco Polo v Benetkah, od koder smo poleteli v Oslo. Po nastanitvi v hotelu je sledila spoznavna večerja. Ob dobri kulinariki je tudi beseda hitro stekla in kar kmalu smo se v družbi drug drugega sprostili. Naš prvi dan bivanja v Oslu je bil namenjen norveški zgodovini in kulturi. V zgodovinskem muzeju smo se srečali s civilizacijo Vikingov, ki so na Norveškem vladali od 8. do 11. stoletja. V istem muzeju smo se lotili tudi izzivov, ki jih človeštvu prinaša prihodnost. Na interaktivnih razstavah Control in Collapse smo spoznali, kako sobivata človek in narava. Trajnost in prizadevanje za ekološki način življenja bosta v prihodnosti temelja našega obstoja, saj so že danes vidne posledice človekovega nepremišljenega izkoriščanja naravnih virov.

Popoldne smo se povzpeli na trdnjavo Akershus, ki je bila zgrajena konec 13. stoletja. Pogovorili smo se o ključnih dogodkih v norveški zgodovini s poudarkom na odporniškem gibanju v času druge svetovne vojne in odkrivali, kako se je razvijalo mesto Oslo. Norveška je tudi država mnogih umetnikov. Nekatera najbolj znamenita dela, med njimi Edvarda Muncha, Gustava Vigelanda in Theodorja Kittelsena, smo si ogledali v Narodnem muzeju. Dan smo zaključili v restavraciji Schrøder, kamor je rad zahajal Nesbøjev detektiv Harry Hole. Tam smo ob domači norveški hrani spoznali knjižničarja Željka Ćirikovačkija iz knjižnice Deichman Stovner, naše ustanove gostiteljice. Željko prihaja iz Srbije, že nekaj let pa živi in dela na Norveškem.

Drugi dan našega raziskovanja smo namenili norveškim pisateljem, umetnikom in raziskovalcem. Iz hotela nas je pot najprej vodila do zadnjega domovanja dramatika Henrika Ibsena, ki se nahaja v Oslu na ulici, ki je tudi poimenovana po njem. Njegovo stanovanje so spremenili v muzej, spoznavanje prostorov, v katerih je živel in delal zadnjih enajst let svojega življenja, pa nam je omogočilo tudi vpogled v njegovo osebnost, odnose, ki jih je gojil z bližnjimi, in zvezdniški status, ki ga je imel tedaj v družbi. Nato smo se podali na drug konec mesta, na polotok Bygdøy, kamor smo se čez Oselski fjord zapeljali z ladjico. V Muzeju Fram in Pomorskem muzeju smo zasledovali pionirskega duha norveških raziskovalcev pri odkrivanju novih območij. Kot je veljalo že v času Vikingov, se je pri tem severnem narodu, ki je živel tesno povezan s kljubovalnimi silami narave, razvijalo pogumno odkrivanje novih morskih poti. Raziskovalcev severnega in južnega pola je bilo več, recept za uspeh pa je po njihovih izkušnjah predvsem sodelovanje s staroselci tistih območij (ki so imeli znanje, kako preživeti težke zime) ter z več znanstveniki z različnih področij.

Ob vračanju smo se ustavili v Vigelandovem parku, se seznanili z njegovim delom, si vzeli čas za opazovanje njegovih impresivnih kipov in jim za nekaj časa prepustili besede (oziroma občutke). Obdani z umetnostjo in obdarjeni s čudovitim vremenom smo se nato tako kot tamkajšnji prebivalci posedli v park in preživeli preostanek popoldneva ob naših predstavitvah tem, vedoželjnih vprašanjih in pogovoru o slišanem in videnem.

Zadnji dan smo namenili splošnim knjižnicam. Najprej smo se odpravili v predmestje, v predel Stovner, kjer v prvem nadstropju nakupovalnega središča domuje knjižnica Deichman Stovner. Oprema, ki je v celoti iz recikliranih in naravnih materialov, daje knjižnici pridih domačnosti. Knjižničar Željko nam je predstavil delovanje knjižnice v multikulturnem okolju in delavnico za učenje norveškega jezika Language Cafe, ki jo vodi. S pogovorom in vprašanji smo izvedeli tudi veliko novega o načinu življenja Norvežanov.

Sledil je obisk osrednje enote Deichmanove knjižnice, Bjørvika, ki jo je IFLA leta 2021 razglasila za najboljšo novo splošno knjižnico. Inovativno zasnovana stavba knjižnice ima štiri nadstropja s prav toliko medetažami ter uporabnikom ponuja kar 11.000 čitalniških mest. Posebnost knjižnice je tudi, da je tukaj »sedež« projekta Knjižnica prihodnosti. Vsako leto komisija izbere sodobnega avtorja/-ico, ki posebej za projekt pripravi novo literarno delo. Do sedaj so sodelovali že Margaret Atwood, Elif Shafak, Karl Ove Knausgård in drugi. Besedilo je lahko napisano v poljubni zvrsti in obliki, bistveno pa je, da v tem času ne bo objavljeno, ampak shranjeno za eno od steklenih plošč v lesenem prostorčku v knjižnici – za prihodnost. Ideja projekta je optimizem in vera v to, da bodo tudi čez sto let še obstajale knjižnice in ljubezen do pisane besede. Projekt poteka od leta 2014, po stotih letih pa bodo vsa zbrana besedila izdali kot knjigo.

Ocena mobilnosti
Med samo mobilnostjo, pri končni evalvaciji, v neposredni komunikaciji s spremljevalkami osebno in pisno v skupini WhatsApp so udeleženci izrazili izjemno pozitivne vtise. V končnem spletnem vprašalniku so izvedeno mobilnost ocenili s povprečno stopnjo zadovoljstva 4,9 (5 je bila najvišja stopnja zadovoljstva). Izboljšanje znanja pa so na petstopenjski lestvici ovrednotili s povprečnimi vrednostmi med 4,6 in 4,9 za vsebinska področja: organizacija gostiteljica, zgodovina in kulturna dediščina Norveške, norveška literatura, okoljska problematika, varovanje okolja in komuniciranje v angleškem jeziku. Visoko, med 4,9 in 5, so ocenili tudi pripravo na mobilnost, pot, nastanitev in vsebinski del programa. V prostih odgovorih so največkrat poudarili zadovoljstvo glede povezovanja in dobrega sodelovanja kot skupina, sklepanja novih vezi, bogatosti programa, doživetja utripa življenja v skandinavskem mestu, spoznavanje drugačnih navad, družbo in njihove izzive, predvsem prek komunikacije z domačini.

Zaključek
Projekt nam je omogočil izvrstno izkušnjo in možnost, da od blizu spoznamo življenje v drugem evropskem mestu, pridobimo mnogo novih znanj in pridemo do novih spoznanj. V polnem obsegu pa smo jo lahko izkoristili še posebej zaradi angažmaja in povezovanja vseh udeležencev bralne skupine ter s pomočjo sodelavcev iz obeh knjižnic – iz gostiteljske Deichman Stovner in domače Mestne knjižnice Ljubljana. Prispevek udeležencev je bil zelo pomemben pri dobrem počutju vse skupine, izbrane teme so bile odlično pripravljene in z osebno noto članov, prav tako je bilo opaziti medsebojno podporo in zanimanje za predstavljene teme drugih. Poleg tega so udeleženci imeli priložnost, da so krepili ali pridobivali nove veščine. Za orientacijo po Oslu so se spoznavali z aplikacijo Google Maps, med seboj pa komunicirali in si izmenjevali fotografije prek aplikacije WhatsApp. Nekateri so spremljali vozne rede v javnem prometu prek spleta na telefonu in se v prostem času podajali tudi na samostojne izlete. Večkrat se je skupina razdelila na manjše, na primer na letališčih, kjer so udeleženci opravili postopek samostojne oddaje prtljage, spremljali zaslone z informacijami o letu in se usmerili do pravega vhoda na letalo. To so z dostopnimi navodili opravili sami ali pa so jim pomagali drugi člani skupine. S tem so pridobili veščine orientacije v neznanem prostoru in se seznanili z novostmi iz sodobne tehnologije.

Člani bralne skupine so se med obiskom Norveške med seboj odlično povezali in bolje spoznali. Naša prihodnja srečanja bodo zato zagotovo potekala v še bolj sproščenem vzdušju. Tudi obe organizatorki mobilnosti sva ob pomoči preostalih zaposlenih, tako sodelavcev, ki so naju ob odsotnosti nadomeščali, in tistih, ki sodelujejo pri projektu, pridobili nove veščine organizacije, gradili zaupanje in se medsebojno podpirali. Vsekakor gre za izkušnjo, ki si jo bomo vsi udeleženi za vedno zapomnili.

Z vidika knjižnice je bila najpomembnejša izkušnja s tem, kako organizirati takšno mobilnost (prevozi, plačilo stroškov, navezovanje stikov) in administrativno (projektna dokumentacija, komunikacija z uporabniki, gostiteljico), za spremljevalke je bila to izjemna nadgradnja andragoškega znanja.

Več o obisku si lahko preberete v naših objavah na družbenih omrežjih:

• Bralna skupina Brati inu obstati raziskuje Oslo 1/3
• Bralna skupina Brati inu obstati raziskuje Oslo 2/3
• Bralna skupina Brati inu obstati raziskuje Oslo 3/3

Knjižnicam, ki bi jih zanimala podobna izkušnja z izobraževanjem zaposlenih ali izobraževanjem uporabnikov, pa priporočamo sodelovanje v programu Erasmus+. Za lažjo odločitev priporočamo v branje članek Sedem vprašanj in odgovorov o Erasmus+: izkušnje iz Mestne knjižnice Ljubljana, kolegi iz MKL pa smo na voljo za informacije, spodbudo in izmenjavo izkušenj.