Centralna pravosodna knjižnica – knjižnica na sodišču

Ljubljanska sodna palača je danes osrednja sodna stavba v Sloveniji. V veliki palači iz leta 1902, je sedež kar treh sodišč, Okrožnega, Višjega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Pred dobrimi sto leti, ob razpadu habsburške monarhije, je dr. Ivan Kavčnik, ki je bil takrat predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani, sklenil ustanoviti knjižnico, ki bi bila centralna knjižnica za vso sodstvo in upravo. Njen prvi upravnik je postal znan pravnik in skladatelj Gregor Krek, ki je po dunajskih vzgledih zasnoval obsežno pravno knjižnico. S številnimi darovi je kmalu nastala največja pravosodna knjižnica v Ljubljani. Po pestrih letih reorganizacij in reform je bila leta 1997 knjižnica popolnoma prenovljena in nato postopoma še urejena.

Centralna pravosodna knjižnica je danes strokovna, specialna in javna knjižnica za področje pravosodja, prava in javne uprave. Deluje v okviru Vrhovnega sodišča RS. Gradivo knjižnice je izredno bogato. Obsega namreč vso slovensko literaturo s področja prava in pravosodja, obsežen del jugoslovanske literature in tujo pravno literaturo. Knjižnični fond tako zajema strokovno literaturo, domače in tuje knjige in revije, časopise, neknjižno gradivo ter elektronske vire. Danes ima bralec v knjižnici na voljo 64 domačih in 39 tujih pravnih  revij.

Knjižnica pripravlja mesečne sezname knjižnih novosti, priložnostne razstave, izobraževanja  in vodene oglede po knjižnici. O vseh aktivnosti obvešča uporabnike tudi na Facebook strani knjižnice. Naši uporabniki so v glavnem zaposleni na sodiščih, študenti in odvetniki, veseli pa smo tudi ostalih obiskovalcev. Članarine ni.

Gradivo ni v prostem pristopu, bralcem pa je na voljo za izposojo na dom ali za uporabo v čitalnici, ki ima 9 čitalniških mest in dva računalnika za uporabnike.

Antikvarna zanimivost
Posebnost naše knjižnice je še zbirka starih pravnih knjig, imenovana tudi BIBLIOTHECA IURIS ANTIQUI, ki je eden od biserov specialnega knjižničarstva pri nas, saj zajema zelo obsežno, a hkrati tudi unikatno zbirko starejše pravne literature, ki se je skozi daljši čas uporabljala na Slovenskem. Sestavljena je iz več kot 4.000 knjig, ki jih je v svoji stoletni zgodovini zbrala Centralna pravosodna knjižnica. Del te zbirke je tudi zelo redka zbirka tiskanih patentov, odlokov, predpisov, norm, navodil, okrožnic ipd., ki so jih izdajali habsburški vladarji: Karl VI., Marija Terezija in Jožef II. in ki so zaradi vsebine in (deloma tudi slovenskega) jezika unikaten in pomemben vir za zgodovino slovenskega pravoznanstva.

Med najpomembnejšimi antikvitetami so zagotovo najstarejše kazenske kodifikacije od bamberškega kazenskega reda iz leta 1510 (Bambergische Halßgericht und rechtlich Ordnung),  in nekatere temeljne knjige javnega, civilnega, vojnega in kanonskega prava (Beraldus Nicolaus, Institutiones Imperiales (1522), Hugo Grotius, De jure belli ac pacis (1646); Dionysius Gothfredus, Corpus juris civilis in quator partes (1663), Arnoldus J. C. Vinnius, D. Justiniani Sacratissimi principis institutionum sive elementorum (1669), Nicolaus Beckmann, Idea juris statutarii et consvetudinarii Stiriaci et Austriaci (1688). Zelo zanimiva je tudi zbirka terezianske zakonodaje  (Constitutio criminalis Theresiana (1769) z ilustrativnimi navodili za mučenje obtožencev.

Za več informacij obiščite spletno ali Facebook stran Centralne pravosodne knjižnice.
Naš naslov: Vrhovno sodišče, II. nadstropje soba 204, Tavčarjeva ul. 9, Ljubljana

Uradne ure: ponedeljek – petek, od 8. do 16. ure
Tel. št.: (01) 366 4282
Izposoja, e-naslov: knjiznica.vsrs@sodisce.si