Cena ene izposoje: primerjava e-knjig in tiskanih knjig

Primerljivost stroškov gradiva
V letošnjem letu lahko že govorimo o desetletnih izkušnjah z izposojo e-knjig uporabnikom slovenskih knjižnic. Vprašanje cene, ki jo knjižnice plačujemo za ponudbo tovrstnega gradiva, torej ni novo. Z junijsko vzpostavitvijo portala COBISS Ela za izposojo e-knjig v slovenskih knjižnicah smo dobili drugi stroškovni model za plačevanje slovenskih e-knjig v knjižnicah, kar ponovno odpira aktualnost tega vprašanja.

Model nakupa oziroma plačevanja ponudbe e-knjig v knjižnici je v osnovi tako drugačen od nakupa fizičnega gradiva, da ne omogoča neposredne predstave o tem strošku in primerjave npr. s povprečno ceno (fizičnega) gradiva, ki ga vsako leto izračunavamo za poročila ipd. Vsiljuje se torej vprašanje, ali je ponudba in strošek (slovenskih) e-knjig za izposojo v knjižnicah primerljiv s stroškom, ki ga v knjižnicah porabimo za nakup fizičnega gradiva in kako to potrditi ali ovreči.

V tem članku opisujemo poskus odgovora na to vprašanje v primeru nakupa knjižničnega gradiva Mestne knjižnice Ljubljana (MKL).

Ena izposoja kot osnova za primerljivost
V prvi zgoraj navedeni stroškovni model nakupa e-knjig štejemo način plačevanja na portalu Biblos in na portalu za zvočne knjige Audibook, v drugi model štejemo novega za e-knjige na portalu COBISS Ela.

V prvem stroškovnem modelu knjižnice za ceno ene licence e-knjige ali zvočne knjige, ki jo določi založnik in je praviloma enaka ceni tiskane izdaje, pridobimo oziroma smo v primeru Biblos pridobili 52 izposoj. K temu je potrebno dodati še strošek, ki smo ga knjižnice plačale za uporabo sistema in se v nadaljevanju pokaže kot ključen (tudi model plačila za uporabo sistema se je v 10-letnem delovanju portala Biblos enkrat pomembno spremenil).

Stroškovni model COBISS Ela je drugačen, ker knjižnica za e-knjige plača (šele) uporabo, torej izposojo e-knjig, ne pa (v naprej) licence. Primerljivost zagotovi nenapisano pravilo, da je cena ene izposoje, ki jo določi založnik, šestindvajsetina vrednosti tiskane izdaje. Povedano drugače: po ceni tiskane izdaje dobimo 26 izposoj, pri čemer upoštevamo okoliščino, da za uporabo portala COBISS Ela knjižnice ne plačujemo stroškov uporabe sistema in da za e-knjige ne plačujemo nakupa licence, ampak realizirano uporabo.

Ko torej ugotavljamo, ali je strošek za e-knjige primerljiv s stroškom nakupa fizičnega gradiva, najdemo v atributu »število izposoj« oprijemljivo izhodišče. V primeru e-knjig (in zvočnih knjig) je možno natančno ugotoviti ceno ene izposoje, ker stroškovni model temelji na tej osnovi. Pri tem vzamemo v zakup, da je v primeru prvega modela cena ene izposoje le potencialna (ob nakupu še ne vemo, ali bo vseh 52 izposoj dejansko realiziranih), a za odgovor na našo dilemo o primerljivosti knjižničnih stroškov za nakup knjižničnega gradiva zadošča.

Sledi delovna hipoteza: za ugotovitev primerljivosti stroška nakupa dveh tako različnih oblik knjižničnega gradiva – tiskanih izvodov in e-knjig potrebujemo strošek ene izposoje tako e-knjig (in avdio knjig) in obenem strošek ene izposoje fizičnega gradiva.

Cena ene izposoje e-knjig in zvočnih knjig

Biblos:
Leta 2023 je v MKL za e-knjige Biblos strošek ene izposoje znašal povprečno 0,78 €, če bi bile vse razpoložljive izposoje – 52 na vsako licenco – realizirane.

Audibook:
V istem letu je po enakih kriterijih povprečen strošek ene izposoje zvočne knjige Audibook znašal 0,54 €, pri čemer razlika nastane ne toliko zaradi cene licence, kot zaradi bistveno nižjih stroškov uporabnine sistema.

COBISS Ela:
Za zelo kratko obdobje delovanja portala od vzpostavitve pred poletjem do 15. avgusta so člani MKL realizirali 7.081 izposoj v skupni vrednosti 5.349,80 EUR, kar je 0,76 EUR na izposojo.

Cena ene izposoje tiskanih knjig
Strošek ene izposoje fizičnega gradiva na primeru nakupa knjižničnega gradiva v MKL je ugotovljena po naslednjih pogojih:

• Pri strošku ene izposoje je upoštevana samo cena nakupa gradiva (ne pa tudi obratovalni stroški, plače itd.).
• Za izračun je bilo iz baze MKL izbrano le gradivo, pridobljeno z nakupom (ne pa tudi z drugimi načini pridobivanja, kot je obvezni izvod, darovi, zamene…) v obdobju od leta 2014 do 2024, ko imajo izvodi zagotovljen realen podatek o ceni izvoda.
• Za izračun je bilo odbrano le gradivo, ki je v času raziskave že odpisano (torej je življenjska doba izvoda zaključena – nadaljnje izposoje niso več možne).
• Za izračun je bilo odbrano le knjižno gradivo (izključeno je odpisano neknjižno gradivo in periodika – za obe vrsti je bilo v postopku ugotovljeno, da preveč primerov potrebuje posebno obravnavo cene ene izposoje).
• V sistemu COBISS smo ugotovili število vseh izposoj (transakcija 11), ki so bile za odpisane izvode iz zgoraj navedenega izbora realizirane od dneva inventarizacije do odpisa, oboje v obdobju januar 2014 – avgust 2024.

Po zgoraj navedenih kriterijih je za namen te obravnave ustrezalo 25.051 izvodov knjig pri 9.973 naslovih. Povprečno vrednost ene izposoje izračunamo s pomočjo povprečne vrednosti enega izvoda in povprečnega števila izposoj na izvod.

Zaradi razvidnosti je izračun cene ene izposoje prikazan po korakih:

A) Povprečna vrednost enega izvoda:
Nakupna vrednost teh izvodov znaša 470.860,12 EUR.
Povprečna vrednost izvoda iz navedenega izbora je 18,80 EUR.

B) Povprečno število izposoj na izvod:
V času življenjske dobe je bilo pri vseh zajetih izvodih realiziranih skupno 632.476 izposoj.
Povprečno torej 25,25 izposoj na izvod.

C) Cena ene izposoje knjižnega gradiva:
Povprečna cena ene izposoje knjižnega tiskanega gradiva je 0,74 EUR.

Zaključek
Ugotavljamo, da so rezultati cene izposoje knjižnega gradiva primerljivi s stroškovnimi modeli vseh treh slovenskih portalov za e-knjige in zvočne knjige, vključno s portalom COBISS Ela, ki je nadomestil portal Biblos. Z nižjo ceno odstopa strošek izposoje zvočne knjige Audibook, ki nastane zaradi nizke cene vzdrževanja portala tega ponudnika. Ker sta ceni ene izposoje ukinjenega portala Biblos in novega COBISS Ela zelo podobni (prvi 0,78, drugi 0,76 EUR na izposojo), stroška za vzdrževanje portala Ela pa v tej ceni ni (se plača iz drugih virov, ne iz sredstev za nakup knjižničnega gradiva), sklepamo, da bo portal Ela bistveno bolj zanimiv za založnike, ki v tem primeru dobijo večji delež plačane cene.

V dogovor na zastavljeno vprašanje o primerljivosti stroškov za fizično gradivo ali elektronsko gradivo, ki je zanimivo za uporabnike splošne knjižnice, lahko sklepamo, da se stroški nakupa knjižnega gradiva MKL v primerjavi s stroški izposoje slovenskih e-knjig na sedanjem portalu ne razlikujejo tako, da bi potrebovali posege v politiko financiranja knjižničnega gradiva. Pri nakupu ene ali druge vrste gradiva torej upoštevamo bolj vidik pričakovane uporabe, števila članov, ki posamezen tip gradiva uporabljajo, potencial za pridobivanje novih članov, ki jim je elektronsko gradivo blizu ipd.