Branje magistrskih del kot spremljanje novosti: glavne ugotovitve magistrskih del v letu 2021
Če je bilo leto 2020 zelo bogato s številom zagovorov magistrskih del, je bilo leto 2021 le pol toliko radodarno z zagovori kot prejšnje. A pri tem je najpomembnejše, da so bila magistrskega dela kakovostna in so zajemala aktualno tematiko za knjižnice, založbe in institucije, ki se ukvarjajo z organizacijo in upravljanjem podatkov.. Tako je v letu 2021 študij zaključilo 12 študentk in en študent z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Največ kandidatk, kar štiri magistrantke, so zaključile svoje obveznosti pod mentorstvom dr. Tanje Merčun Kariž. Sledili so dr. Maja Žumer, dr. Andrej Blatnik in dr. Jan Pisanski, ki so bili mentorji dveh magistrskih del, in po eno dr. Alenka Šauperl, dr. Marija Petek in somentorica dr. Zdenka Semlič Rajh. Preučevane vsebine so spadale na področje bibliotekarstva in informacijske znanosti (po pet magistrskih del) in založništva (dve magistrski deli). Raziskovalne metode so bile izredno raznolike: ankete, intervjuji in najrazličnejše analize vsebine, pojavila pa sta se tudi opazovanje uporabnikov in ekspertna študija. Zelo pogosto se pojavlja kombinacija ankete uporabnikov in intervjuja z zaposlenimi knjižničnimi delavci.
Leti 2020 in 2021 sta bili močno zaznamovani s pandemijo covid-19, a te vsebine niso v ospredju, pa vendar so v diskusijah in zaključkih predstavljene povezave in razlage, ki se nanašajo na omejitve, ki jih je prinesla pandemija.
Implementacija rezultatov analize dveh najbolj obiskanih portalov (Biblos, Mrežnik) med zaprtjem knjižnic bi verjetno veliko prispevala k boljši uporabniški izkušnji. Urška Turk (2021) navaja, da Biblos ne upošteva vseh treh principov za načrtovanje uporabniškega vmesnika niti osmih zlatih pravil (Shneiderman in Plaisant, 2004) ter ima še veliko priložnosti za izboljšave. Tudi portal Mrežnik bi za potrebe študentov in zaposlenih potreboval izboljšave, saj je ekspertna študija o Mrežniku pokazala, da ta ne vključuje pomembnih elementov, kot so personalizacija, združevalno iskanje, zbiranje specifičnih statističnih podatkov in prilagoditev vmesnika osebam z okvaro vida in sluha (Podjavoršek, 2021). Podrobneje je bil obravnavan tudi repozitorij SI-DIH, ki ga vzdržuje Inštitut za novejšo zgodovino, pri čemer je prikazan postopek oblikovanja aplikacijskega profila za digitalne znanstvenokritične izdaje na podlagi vzorčnega primera testne digitalne izdaje Odlivanje smrti (Meden, 2021). Da bi ocenili uporabniško izkušnjo v bibliografskih informacijskih sistemih, je Petra Jarkovič (2021) predstavila in prevedla različne standardizirane vprašalnike: UEQ, Wammi, VisAWI, AttrakDiff, meCUE in kartice reakcij. Vprašalniki vključujejo različne nabore naslednjih dimenzij uporabniške izkušnje: pragmatična in hedonična dimenzija, atraktivnost, estetika in čustva. Uporabniki splošne knjižnice so ocenjevali uporabniško izkušnjo ob uporabi sistema dLib. Kot poudarja avtorica (Jarkovič, 2021), bi bilo treba raziskavo razširiti in jo podpreti še z drugimi raziskovalnimi metodami. Slednje se bo uresničilo z izdajo knjige Merjenje uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih (Žumer et al., 2023), ki bo v kratkem izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete.
Merjenje odziva uporabnikov na družbenem omrežju Facebook slovenskih osrednjih območnih knjižnic je bilo predmet raziskave že v času prvega zaprtja knjižnic oziroma prvega vala epidemije v letu 2020 (Švab, 2021). Nekatere splošne knjižnice pa se odločajo tudi za plačljivo oglaševanje, ki temelji na nagovarjanju določenih ciljnih skupin glede na demografske in druge značilnosti. Vesna Lešnik (2021) je merila učinke plačljivega oglaševanja s primerom objave spletne platforme za pretočen ogled videovsebin Kanopy na Facebooku Mestne knjižnice Ljubljana. V izbranem času se je povečalo število novih registracij na platformi. Družbena omrežja, predvsem Facebook, pa anketiranim slovenskim materam predšolskih otrok predstavlja pomemben vir informacij o materinstvu, igrah, idejah za dejavnosti z otroki, za izlete in potovanja ter pri izbiri otroških produktov (Usenik, 2021). Pomisleke so imele zaradi možnega prejema napačnih, nepreverjenih oziroma nestrokovnih informacij. Zelo močno je izraženo kombiniranje različnih virov, predvsem pri idejah za branje: družbenih omrežij, tradicionalnih virov in spleta (tj. od 50 do 60 odstotkov), ko iščejo ideje za branje. Splošnim knjižničarjem so ti rezultati lahko podlaga za premislek, saj Katja Usenik (2021) navaja predloge, da bi bile splošne knjižnice bolj prepoznane kot izobraževalna in informacijska ustanova za matere predšolskih otrok. Žal tudi intervjuvani starši na narodnostno mešanem območju v Prekmurju splošne knjižnice ne prepoznavajo kot pomembne podpornice družinskega branja. Zato je tako pomembno, da knjižničarji poznajo potrebe in značilnosti svojih uporabnikov in potencialnih uporabnikov, saj šele tako lahko pripravijo načrt za spodbujanje in podporo družinskemu branju. Starši menijo, da pač ni dovolj knjižnična zbirka, ki podpira specifiko narodnostno mešanega območja.
Tinka Leskovec (2021) je zaradi zaznane problematike prenatrpanosti knjižnih polic v splošnih knjižnicah, pomanjkanja prostora in postavitve gradiva, ki ne sledi logičnemu zaporedju UDK-vrstilcev, zasnovala anketo, ki jo je izvedla med uporabniki Mestne knjižnice Idrija. Ugotovila je, da manj kot polovica vprašanih gradivo v knjižnici išče samostojno, vendar kljub opaznim težavam uporabniki v anketi izrazijo zadovoljstvo s postavitvijo ter nimajo želje po spremembah ureditve. Avtorica predlaga, da bi v primeru premajhnega prostora lahko naredili tloris knjižnice z jasno razvidno barvno postavitvijo gradiva, uporabili bi večje oznake na stranicah knjižnih polic in barvne besedilne oznake na tleh knjižnice. Orientacija in pomoč uporabnikom pri iskanju gradiva običajno nista problematični, pričakovali pa bi, da se knjižničarji pogosto srečujejo s problematičnimi uporabniki. Splošni knjižničarji pa v izvedeni anketi tega niso potrdili (Zalar, 2021), saj se le redko srečujejo z uporabniki, ki se neprimerno vedejo ali ne upoštevajo knjižničnega reda, kar se redkokrat dogaja predvsem pri izposoji in vračilu gradiva. Zalar (2021) dodaja, da se stres ob interakciji s problematičnimi uporabniki pri anketiranih knjižničarjih pogosto pojavlja, do izgorelosti pa skoraj ne pride.
Ines Tominec (2021) je v svojem magistrskem delu primerjala opisne elemente za razglednice, kot jih popisujejo po standardih, pravilnikih in priročnikih arhivov, muzejev in knjižnic. Čeprav so standardi arhivov, knjižnic in muzejev različni, so si elementi, s katerimi so razglednice obdelane, podobni. Naloga tako podaja enostavne in uporabne smernice za uporabo v vseh treh preučevanih ustanovah.
Na področju založništva je Eva Šturm (2021) analizirala, kako se je od leta 1991 subvencioniralo leposlovno prevajanje v slovenščino, primerjala stanje na področju prevodnega in izvirnega leposlovja ter opozorila na pomembnost državnega sofinanciranja knjižne produkcije. Slednje je pomembno tudi pri izdajanju prevodne japonske književnosti (Gantar Verbič, 2021). Prvo izdano literarno delo je izšlo leta 1940, do leta 2020 je izšlo 85 različnih literarnih del, s ponatisi in vsemi formati vred pa 124. Zanimivo je, da Iztok Ilc ostaja skoraj edini dejavni literarni prevajalec iz japonščine. Pri tem gredo zasluge Javni agenciji za knjigo RS, ki omogoča izdajanje prevodnega leposlovja.
Naj tovrstni prispevek spodbuja vse knjižnične delavce, da bi poleg strokovnih revij, znanstvenih in strokovnih knjig tudi z branjem zaključnih nalog nadgrajevali svoje znanje na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva, saj se le-ta izredno hitro spreminja. Magistrska dela so rezultat sodelovanja študentov in študentov s svojimi mentorji, ki besedilo velikokrat preberejo, pregledujejo in komentirajo. Vsak študent gre pri pisanju skozi različne faze ter občuti mnogo različnih čustev: zagnanost, malodušje, naveličanost, ponos, strah itd. Da pot pisanja magistrskega dela ni vedno enostavna, je mogoče razbrati tudi v zahvalah. Tudi zato je vsako magistrsko delo tako zelo dragoceno.
Viri in literatura
Gantar Verbič, L. (2021). Izdajanje japonske književnosti v slovenščini: Magistrsko delo: S prilogo na CD-ROM-u. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127318&lang=slv
Horvat, A. (2021). Storitve splošnih knjižnic za spodbujanje družinskega branja na narodnostno mešanem območju v Prekmurju: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132419
Jarkovič, P. (2021). Ocenjevanje uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih s pomočjo vprašalnikov: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132679
Leskovec, T. (2021). Iskanje gradiva v knjižnici: Primer Mestne knjižnice in čitalnice Idrija: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127334&lang=slv
Lešnik, V. (2021). Oglaševanje knjižničnih virov in storitev na Facebooku: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128799
Meden, K. (2021). Oblikovanje in implementacija aplikacijskega profila za digitalne znanstvenokritične izdaje v repozitoriju SI-DIH: magistrsko delo: S prilogami na CD ROMu. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125707&lang=slv
Podjavoršek, N. (2021). Analiza in vrednotenje portala Mrežnik: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133157
Shneiderman, B., in Plaisant, C. (2004). Designing the user interface: strategies for effective human-computer interaction (4th ed.). Addison Wesley.
Šturm, E. (2021). Javna podpora leposlovnemu prevajanju v slovenščino: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127317&lang=slv
Švab, K. (2020). Facebook objave slovenskih osrednjih območnih knjižnic v času karantene zaradi pandemije covid-19. Knjižnica, 64(3-4), 67-87.
Tominec, I. (2021). Razglednice domačega kraja: Popis in njihova obdelava: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126500&lang=slv
Turk, U. (2021). Vrednotenje portala za izposojo e-knjig: Primer portala Biblos: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132402
Usenik, K. (2021). Družbena omrežja kot informacijski vir za matere predšolskih otrok: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133164
Zalar, D. (2021). Izkušnje referenčnih knjižničarjev s problematičnimi uporabniki: Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133165
Žumer, M. et al. (2023). Merjenje uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih. Znanstvena založba Univerze v Ljubljani. DOI: https://doi.org/10.4312/9789612971380