Branje gradi tudi nove vezi med bralci: spletna bralna skupina iz MKL na obisku v Žužemberku

Brati inu obstati je spletna bralna skupina, ki v Mestni knjižnici Ljubljana deluje od leta 2021. Kot običajne bralne skupine se srečujemo enkrat mesečno in pogovarjamo o izbrani knjigi, le da pogovori potekajo preko aplikacije Zoom. Spletne bralne skupine so zaradi srečevanja v spletnem okolju nekoliko specifične, po eni strani omogočajo mnoge prednosti, kot je premagovanje razdalj ali časovnih omejitev, a je po drugi prisotnega manj osebnega stika, oziroma je v spletnem okolju ta stik drugačen. Kljub temu, da je pri večini bralnih skupin v ospredju pogovor v knjigi, so zelo pomemben vidik tudi medosebni odnosi, ki se spletejo med člani, vzdušje v skupini in druge socialne funkcije, zaradi katerih ljudje iščemo stik, razumevanje in izmenjavo mnenj. Pomen (vsaj občasnih) srečanj spletnih skupin v živo bova izpostavili tudi v zaključnem delu, saj se šele po takšnih srečanjih zares pokaže razlika v dinamiki skupine.

Da bi člane bralne skupine med seboj bolj povezali, sva se obe moderatorki odločili približno enkrat letno organizirati tudi možnost snidenja v živo. Vse dodatne aktivnosti, ki sva jih organizirali, so bile povsem prostovoljne, udeležba ni bila pogoj za sodelovanje na spletnih srečanjih, trudili pa sva se, da bi bila vsebinsko tudi nadgradnja tem, o katerih smo se pogovarjali na rednih srečanjih ali pa se je izrazil skupni interes.

Konec leta 2022 smo si prvič ogledali gledališko predstavo Bog masakra v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL). Vsebino predstave smo na srečanju tisti mesec povezovali z romanom Večerja Hermana Kocha. Na januarskem srečanju leta 2024 smo govorili o Ibsenovi klasiki Nora (Hiša lutk), pred tem pa smo si ogledali istoimensko gledališko predstavo v MGL. Leta 2024 je 11 udeležencev bralne skupine ‘Brati inu obstati’ v okviru akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih, znotraj projekta Erasmus+ KA 122 (mobilnosti osebja in učečih se), obiskalo Oslo.. V mesecu maju smo tako skupaj preživeli pet dni, se med seboj bolj spoznali, povezali in delili veliko izkušenj. Naša srečanja so od takrat še bolj sproščena, spontano se poleg pogovora o knjigi razvije klepet, ki je podoben klepetu starih znancev. Člani so zaradi odličnega vzdušja letos izrazili željo, da bi se radi ponovno srečali v živo.

Slika 1: Razgled s srednjeveškega gradu po čudoviti suhokranjski pokrajini (foto: Špela Plestenjak)

Zaključek bralne sezone 2024/25 v spletni skupini Brati inu obstati smo tako 29. maja 2025 iz spletnega prenesli v živo okolje Suhe krajine. Na prijetno (in na srečo tudi suho) popoldne smo se dobili na parkirišču pred gradom Žužemberk, se prisrčno pozdravili in se še v živo spoznali s članicami, ki so se pridružile v tej sezoni.

Slika 2: Presenečenje v grajski sobi (foto: Zavod Žužemberk)

Sprejela nas je energična direktorica Zavoda Žužemberk Tjaša Primc, ki nam je predstavila prostore in kulturno dogajanje na tem obnovljenem srednjeveškem gradu, nas popeljala po grajskem dvorišču ter prepletenih stopniščih vse do grajske ječe, vmes pa nas je za kratek čas prepustila v okrogli sobani. Opozorila je, da se bomo imeli v najlepši sobi v gradu zelo imenitno, če se bomo le sprostili in imeli odprtega duha. Soba je namreč imela nenavadnega prebivalca. Ob našem prihodu je nepremično meril prostor, ko pa smo se veselo muzajoči vsi posedli, je z močnim glasom začel pripovedovati »Al nobedn na vej kuga je blu … Ldje zdej govorijo use suorte …«. Iz ust grajskega pričevalca, ki je bil zmeraj zraven, kadar je »kej blu«, smo izvedeli najbolj pomembne zgodbe, ki so ustvarile zgodovino kraja in gradu Žužemberk, od zasedb, nesreč, medvedov z grajskega dvorišča, do domačih lumparij ali nerodnih poskusov gradnje grajskega jarka, tako kot se zgodi, kadar rokave zavihajo ljudje, ki »so prebrali še dve strani več, kot jih je v knjigi«. Ko je po humornem in mojstrsko zabeljenem pripovedovanju nasmejal prisotne, je snel pokrivalo in povedal, da se na tej točki po navadi predstavi.

Slika 3: Grajski pisar ali domači pisatelj Matej Kocjančič (foto: Zavod Žužemberk)

Pred našo skupino to seveda ni bilo potrebno, saj ni šlo za nikogar drugega kot za Mateja Kocjančiča, žužemberškega pisatelja, čigar dela smo novembra brali v skupini in se nam je takrat tudi pridružil v spletnem pogovoru o knjigi. Izkazalo se je, da zna občutek za opazovanje človeških dejanj in dejavnosti (posebej v njegovem domačem okolju) v kombinaciji z nezadržanim humorjem izmed platnic prenesti tudi v kratko pripovedovalsko predstavo.

Slika 4: Srečanje pred Auerspergovo železarno na Dvoru (foto: Špela Plestenjak)

Nato smo bili pospremljeni na Dvor, kjer je nekoč deloval eden največjih industrijskih obratov na Slovenskem – Auerspergova železarna. Danes je obnovljena, v njenih prostorih pa je ob železarski oz. železo-livarski dediščini na Dvoru interaktivno predstavljen tudi ekosistem reke Krka in njen naravni pomen za okoliške kraje.

Po ogledu okolice, predvsem šumečih lehnjakovih pragov, pa je po urniku sledilo običajno srečanje skupine oziroma razprava o prebrani knjigi. Ker se nam je sonce skrilo za oblak in ker je bil zrak ob Krki za tak čas še preveč svež, smo se prestavili v gostoljubno ponujeno multimedijsko dvorano na Dvoru. Člani skupine smo drug drugega presenetili, saj smo se pred srečanjem dogovorili, da vsak po možnostih prinese kakšen prigrizek ali pijačo. Po kratki pripravi prostora smo nato osupnili pred barvito in bogato naloženo mizo z raznoraznimi, predvsem domačimi dobrotami.

Slika 7: Lehnjakovi pragovi na Krki (foto: Igor Perdan)

Po malici je prišel čas za iskreno oceno. Na mesečnih srečanjih bralne skupine se pogovarjamo o knjigi, ki jo predhodno izbereva obe moderatorki. Izbrana knjiga je vedno dostopna tudi v elektronski obliki preko portala COBISS Ela. Posegamo po raznolikih žanrih in kvalitetni literaturi, ki sproža debato, upoštevamo pa tudi interese članov. Knjiga, ki smo jo brali za zadnje srečanje, Boris Kolar: O vinu, kozah in drugih prevarah, namreč ni požela našega navdušenja. Najprej smo izpostavili njeno prenasičenost, preobloženost, ki je v kombinaciji z veliko podatki iz oddaljenega 13. in 14. stoletja, pomenila počasno in zahtevno branje. Zgodovinsko ozadje smo vzeli tudi kot bralni izziv, vendar pa je terjalo prepogosto iskanje dodatnih podatkov in ni pustilo dovolj prostora, da bi se zgodba pred nami zares razvila. Med stranmi smo iskali, da se znova pojavi naslovna koza, medtem pa smo le počasi napredovali po kozjih stezicah in se ozirali za glavno nitjo. Kakšnega bralca je takšno iskanje alegorično napotovalo tudi na razmislek o drugačnem iskanju, npr. iskanju partnerja, zato smo razmišljali tudi o tem, koliko lahko v branje vnesemo še ostalih vsebin, ki se nam porajajo v življenju. Pri iskanju povezav je bila omenjena tudi povezava s knjigo Umberta Eca – Baudolino, ki ji je po temi in duhu zelo podobna, z vidika bralne izkušnje pa smo se spomnili tudi na Gaimanovo Nordijsko mitologijo.

Slika 8: Izvrstni domači »prigrizki« pred pogovorom o knjigi (foto: Špela Plestenjak)

Za zaključek smo se ozrli na letošnjo sezono bralne skupine in omenili, katere izmed knjig, ki smo jih skupaj brali, so na nas pustile največji vtis, ker pa je pred nami še daljši poletni premor, smo si kot popotnico za poletna branja podelili najljubše knjige, ki smo jih prebrali v zadnjem času.

To so naša priporočila:

• Svetlana Alliluyeva (hči Stalina): Twenty letters to friend (COBISS.SI-ID – 26674177)
• Nathacha Appanah: Annina poroka (COBISS.SI-ID – 228694016)
• Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho? (COBISS.SI-ID – 142151171)
• Simon Doma, Aleš Čar: Gringo Loco (COBISS.SI-ID – 227226883)
• Slavenka Drakulić: Nevidna ženska in druge zgodbe (COBISS.SI-ID – 156120579)
• Goran Gluvić: Grosuplje noir (COBISS.SI-ID  – 192673795)
• Tadej Golob: Nespodobni odvetnik (COBISS.SI-ID – 294971648)
• Radovan Hrast: Čas, ki ga ni (COBISS.SI-ID – 22229760)
• Katarina Keček: Okupatorjeva hči (COBISS.SI-ID – 207600643)
• knjige Vlaste Nussdorfer, na primer Tanka črta: spomini tožilke (COBISS.SI-ID – 152197379)
• Tina Perić: Ćrtice (COBISS.SI-ID – 191926787)
• Valérie Perrin: Sveža voda za rože (COBISS.SI-ID – 193632259)
• Petra Pogorevc: Joži (COBISS.SI-ID – 113147139)
• Vedrana Rudan: Uho, grlo, nož (COBISS.SI-ID – 127912960)
• Ana Svetel: Dobra družba (COBISS.SI-ID – 302306304)
• Dušan Šarotar: Zvezdna karta (COBISS.SI-ID – 106877955)

Spletne bralne skupine so odlične za vse tiste, ki se težko udeležijo srečanj v knjižnicah, ali pa jim bolj ustreza spletno okolje. Morda živijo v drugem kraju ali celo državi, zaradi časovne stiske ne morejo osebno priti v izbranem terminu, imajo težavo s parkiranjem ali zadržke, da bi se izpostavili v živo.

Po štirih letih delovanja spletne bralne skupine Brati inu obstati, se je oblikovala skupina bralcev in bralk, ki srečanja redno obiskujejo. Čeprav jim spletna srečanja povsem ustrezajo, pogovor v živo nadgradi celotno izkušnjo.

Vsem moderatorjem spletnih bralnih skupin priporočamo, da poskusijo s podobnimi aktivnostmi. Med člani lahko preverijo interes za takšna druženja, časovne in logistične omejitve ter druge morebitne zadržke. Srečanje v živo lahko poteka kot skupna dejavnost, popoldansko druženje s programom ali celo večdnevna mobilnost v drugi državi. Vsebine se lahko povezujejo z izbrano knjigo, lahko gre za ogled filma, predstave, koncerta, pogovor z avtorjem ali celo obisk kraja, kjer se vsebina dogaja ali celo raziskovanje zgodovinskega ozadja.

Kot smo ugotovili, imajo srečanja v živo številne pozitivne učinke na delovanje spletne bralne skupine:

• vzpostavi se osebni stik, ki preko Zoom-a ni mogoč,
• člani se med seboj povežejo, spoznajo,
• člani dobijo občutek pripadnosti skupini, vsi imajo možnost aktivnega sodelovanja na aktivnostih,
• pridobitev novega znanja, povezovanje vsebin in poglobljeno razumevanje prebranega ter izbranih tematik,
• člani so hvaležni za vse nove izkušnje in spomine, med spletnimi srečanji so pogoste asociacije na vse, kar smo skupaj doživeli v živo,
• spletna srečanja potekajo v bolj sproščenem vzdušju,
• člani so med srečanji bolj aktivni, manj je zadreg, lažje izrazijo svoje mnenje,
• moderator bolje spozna člane, njihove interese, bralne preference, kar lahko pomaga tudi pri izbiri knjige za pogovor in vodenju srečanj.

Obe moderatorki bralne skupine sva pozorni na povratne informacije članov. Neformalno se pogovarjamo tudi o tem, kakšno je njihovo mnenje o srečanjih, spremljava tudi njihovo neverbalno komunikacijo pred, med in po srečanjih. Številčno beležimo obisk vsakega posameznega srečanja. Pozitivna informacija je lahko tudi dejstvo, da člani srečanja obiskujejo redno oziroma večkrat. S tem ves čas spremljamo razvoj bralne skupine in njeno dinamiko.

Inovativni pristopi, povezovanje vsebin in različne dodatne aktivnosti so pozitivna in dobrodošla popestritev pri izvedbi spletnih in tudi drugih bralnih skupin. Priporočamo jih vsem tistim, ki želijo svojim članom ponuditi obogateno nadgradnjo bralne izkušnje.