Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Boekentoren (Knjižni stolp)

Boekentoren (Knjižni stolp)
23. 9. 2022
Milena Bon
Narodna in univerzitetna knjižnica
Tim Fisher, De Boekentoren. Universiteit Gent

Centralno knjižnico Univerze v Gentu, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Henry van de Velde (arhitekt), obnavljajo in prilagajajo trenutnim zahtevam uporabe in ohranjanja knjižnic. V ta namen bo zgrajen vhod, ki bo ustvaril novo zaporedje prostorov okoli notranjega vrta. To med drugim vključuje kavarno/čitalnico, teraso z betonskim baldahinom (ki jo je Van de Velde dejansko zasnoval) in delovne prostore za individualno ali skupinsko delo. Prenova skupne tlorisne površine 20.000 m²  se je zaključila leta 2021.

S štiriinšestdesetimi metri višine je stolp izsopajoč v mestni veduti Genta. Konec tridesetih let 20. stoletja se je že govorilo o »simboličnem požarnem svetilniku«, ki se bohoti nad mestom. Van de Velde je s svojo zasnovo namenoma stremel k monumentalnemu vtisu. Njegova arhitektura je izražala metaforo ‘knjižnega stolpa’ in je v mestnem prostoru umeščen kot svetilnik znanosti in znanja. V Gentu zato imenujejo Boekentoren četrti stolp, poleg Sint-Baafsa, Sint-Niklaasa in Belforta.

Naročilo za gradnjo nove univerzitetne knjižnice se je realiziralo aprila 1933. Henry van de Velde je takrat dopolnil sedemdeset let. Čeprav so bila gradbena dela končana že pred drugo svetovno vojno in je bila knjižnica odprta 15. oktobra 1942, se je dokončanje Boekentoren podaljšalo v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Zadnji nanosi barve so bili naneseni šele leta 1960 in veliko van de Veldejevih notranjih načrtov ni bilo nikoli realiziranih. Sosednja stavba fakultete, Blandijn, bi morala biti del kompleksa Boekentoren. Vendar pa so bili van de Veldejevi načrti prelagani in dokončno odloženi leta 1954.

Med drugo svetovno vojno so nemške čete zasedle pravkar zgrajeni stolp. Postal je sovražnikova razgledna postojanka tudi za protiletalski ogenj. Stolp pa je bil poškodovan z udarom granate v noči s 6. na 7. september leta 1944. Po vojni je stavba postala atrakcija, sloves pa je knjižni stolp pridobil predvsem zaradi razgledne terase (Belvedere). Zaradi vsega, kar se je dogajalo in se povezovalo s stolpom, je ta postal najbolj mitsko obiskano mesto tudi zaradi najvišje točke mesta.

Več o Boektoren in posameznih nadstropjih ter funkcijah na spletni strani.

Skip to content