Bibliopedagoška šola 2022

V letošnjem šolskem letu, 2021/2022, smo se udeleženci Bibliopedagoške šole znova izobraževali »v živo«. Občutek je bil fantastičen, saj smo se nekateri videli po več kot dvoletnem premoru. Bibliopedagoška šola je potekala tako kot leta poprej v dveh izvedbah. Prva izvedba je bila v Mariboru od 7. do 8. aprila, druga izvedba pa je potekala v Strunjanu od 14. do 15. aprila, brez kotizacije. Izobraževanje je bilo namenjeno zaposlenim v šolskih knjižnicah. Obvezna je bila prijava prek sistema KATIS, ki zaposlenim v vzgoji in izobraževanju omogoča cenejše izobraževanje ter pridobivanje možnosti za napredovanje v strokovne nazive.

Program je obsegal:

• uvod in namen seminarja ter navodila, ki jih je pojasnila Romana Fekonja (svetovalka za šolske knjižnice na ZRSŠ),
• predavanje o kakovostnem mladinskem leposlovju – kriteriji za izbor, predavanje je pripravila dr. Dragica Haramija,
• predavanje o načinih nabave in postopkih ob tem v šolski knjižnici, predavanje sta vodili Katarina Jesih Šterbenc in Romana Fekonja,
• tržnica znanja (delavnica) – iz prakse za prakso, vodila Romana Fekonja,
• integracija knjižničnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces je pripravila Andreja Urbanec,
• motiviranje učencev za branje malo drugače, delavnico izpeljala Katja Brezovnik,
• povezovanje šolske knjižnice – lokalno in mednarodno, izpeljali mag. Urša Bajda in Nevenka Mandelj,
• refleksija in prenos v svojo prakso Romana Fekonja.

Kratka predstavitev delavnic:

Kakovostno mladinsko leposlovje – kriteriji za izbor dr. Dragica Haramija
Dr. Haramija je sprva predstavila dokumente, ki se ukvarjajo z bralno pismenostjo pri različnih predmetih. Nato je izpostavila 9 gradnikov bralne pismenosti; za razvoj bralne pismenosti na vseh področjih v vrtcu in pri vseh predmetih v OŠ in SŠ pa izstopajo naslednji gradniki:
–  Motiviranost za branje: zunanja in notranja motivacija.
–  Razumevanje koncepta bralnega gradiva: multimodalno branje besedil.
–  Besedišče: spoznavanje novih besed v okviru posameznega predmeta.
–  Razumevanje besedil: pridobivanje novih besed v okviru posameznega predmeta.
–  Odziv na prebrano: presojanje verodostojnosti podatkov, lastno mnenje o temi.
–  Kritično branje: razumevanje stališč in dejstev v sporočilu, vrednotenje sporočilnosti in izražanje lastnega mnenja o prebranem.
Nato je predstavila še kriterije za izbor besedil.
–  Kakovost dela, kakor ga utemeljuje že Janko Kos: spoznavna, etična, estetska vrednost besedila (in ilustracije).
–  Razmerje med branjem domačega in prevedenega leposlovja, ki mora biti vedno malce v prid izvirni slovenski (otroški in mladinski) književnosti.
–  Razmerje med branjem kanonskega (klasičnega) in sodobnega leposlovja.
–  Raznolikost literarnih besedil glede na književne zvrsti, vrste in žanrsko pripadnost.
–  Starost naslovnika
–  Usklajenost z učnimi načrti.
–  Pri informativni literaturi zastopanost vseh predmetov oz. vseh znanstvenih disciplin in kakovost podatkov.
Vse skupaj pa je zelo nazorno podkrepila s konkretnimi primeri knjig.
Na koncu predavanja smo prišli do zaključka, da imamo v Sloveniji za obdobje do 6 leta starosti zelo dobro pokrita skoraj vsa področja proze. V drugem starostnem obdobju nad 6 let, umanjka kvalitetna slovenska proza na področju kratke fantastična zgodbe in na področju realističnega romana. V tretjem starostnem obdobju, nad 9 let umanjkajo pravljice, kratke fantastične zgodbe in realistični romani. V četrtem starostnem obdobju, nad 13 let pa umanjkajo kratke fantastična zgodbe, fantastične pripovedi, kratke realistične zgodbe in realistične pripovedi.

Načini nabave in postopki ob tem v šolski knjižnici
Predavateljici sta spregovorili o oblikovanju knjižnične zbirke, njeni urejenosti, predstavili kateri so načine pri nabavi gradiva, pri čemer je bil nekoliko natančneje in iz prakse predstavljen dar, kot eden izmed načinov za pridobivanje knjižničnega gradiva. Posebej je bil izpostavljen še Dokument o nabavno politiki knjižnice, katerega bo v zelo kratkem času morala imeti vsaka šolske knjižnica. Omenjeni dokument bo služil knjižničarju kot opora tako pri izgradnji knjižnične zbirke kot tudi argumentiranju nakupa pred vodstvom šole.

Tržnica znanja (delavnica) – iz prakse za prakso
Na delavnici so udeleženci lahko izmenjevali primere svojih praks. Takšen način dela se je izkazal kot zelo dober, saj smo se udeleženci lahko pogovorili z ostalimi kolegi in vedno našli rešitev problema.

Integracija knjižničnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces
Predavateljica Andreja Urbanec je pri predstavila načine, kako lahko k sodelovanju pritegnemo še ostale strokovne kolege in sodelavce. Ker smo si ljudje različni, mora vsak najprej dobro spoznati sebe in šele nato lahko počasi spoznava druge ljudi in jih na primeren način tudi povabi k sodelovanju. Sprva smo spoznali tipe osebnosti in si jo sami tudi določili, nato pa smo spoznavali, kje se na šoli nahaja knjižnica in knjižničar. Ugotovili smo, da povsod. Knjižničar je kot vegeta, povsod jo najdemo, a povsod le za ščepec.

Motiviranje učencev za branje malo drugače
Pri tej delavnici smo spoznali, da je branje lahko tako zelo zabavno, da nanj kar pozabimo. Pa tudi učenje in spoznavanje UDK sistema je lahko prav zabavno. Branje in učenje je lahko tudi zelo zabavna igra. Avtorica delavnice je pripravila čudovito sobo pobega (escape room). Če smo se vsi rešili, vam pa na tem mestu ne povem. Bilo je zelo dinamično in zabavno. Ogromno smo se nasmejali in se še bolj spoznali.

Povezovanje šolske knjižnice – lokalno in mednarodno
Samo nebo je lahko meja. Na takšen način bi lahko z enim stavkom predstavila predavanje mag. Urše Bajda in Nevenke Mandelj. Kolegici sta predstavili ogromen nabor možnosti sodelovanja šolske knjižnice tako znotraj lokalnega okolja kot tudi mednarodno. Pravita, da mora biti knjižnica namenjena učencem in učiteljem. In boljši kot bo odnos med učenci in učitelji, večji bo učinek šolske knjižnice. Kolegici bosta z veseljem delili svoje izkušnje, le pocukajte ju za rokav. Sta pravi mojstrici pri izpeljavi kakršnegakoli projekta.

Refleksija in prenos v svojo prakso
Konec Bibliopedagoške šole je prišel čisto prehitro. Tako kot vsako leto, tudi letos odhajamo iz omenjene šole strokovno bogatejši, opolnomočeni in z vsaj kakšnim novim znancem več. Zopet smo dobili veliko novih idej. Strunjansko sonce ni skoparilo s svojo toplino, morje in narava sta nas bogato nagradili s svojo neizmerno lepoto. Udeleženci smo si izmenjali pozitivno energijo, ki bo držala vsaj do naslednje pomladi. Bibliopedagoška šola ima že dolgo tradicijo, vedno je dobro obiskana. In tako je bilo tudi letos, kljub manjši pavzi. Ogromna zahvala, da se imamo vedno zelo lepo in da strokovno bogatimo drug drugega gre naši svetovalki na ZRSŠ, Romani Fekonja.