Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Beremo v naročju staršev: splošna knjižnica kot dejavnik ozaveščanja o pomenu družinske pismenosti

Beremo v naročju staršev: splošna knjižnica kot dejavnik ozaveščanja o pomenu družinske pismenosti
22. 1. 2024
Franka Koren
Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Logotip srečanj Beremo v naročju staršev

Izvleček
Splošna knjižnica je pomemben dejavnik, ki poleg družine in izobraževalnih ustanov, vpliva na razvoj pismenosti in bralnih navad uporabnikov v svojem okolju. S ponudbo kakovostne literature, s primernim svetovanjem in odzivom na potrebe družbe ter s ponudbo različnih dejavnosti, lahko pozitivno deluje na bralne interese in pismenost lokalne skupnosti. Ker se pismenost pri otroku začne razvijati že zelo zgodaj v obdobju življenja, je prav, da knjižnica kot ustanova starše ozavešča o pomenu družinske pismenosti in družinskega branja že v fazi otrokove porajajoče se pismenosti. Slovenske splošne knjižnice imamo kar nekaj projektov, ki se izvajajo na tem področju. V tem prispevku je predstavljena ena od dobrih praks, ki v Ajdovščini poteka že 14. sezono in je bila hkrati ena prvih programov na področju družinskega branja in pismenosti v splošno-izobraževalnih knjižnicah.

Ključne besede: bralna pismenost, družinska pismenost, družinsko branje, opismenjevanje, splošne knjižnice.

Uvod
S pojmom pismenosti oziroma znanjem branja in pisanja smo se navadno prvič srečevali šele v času šolanja. Danes pa vemo, da je pismenost mnogo več kot to, na kar jo zoži slovarska definicija. Vsak pismen posameznik mora namreč znati samostojno pridobivati informacije, jih povezovati, interpretirati, si predstavljati in razlagati pomene ter dogodke, razmišljati o njih in jih ovrednotiti, razvijati argumente, kritično primerjati in sklepati (Nolimal, 2012). Stroka navaja več vrst pismenosti, in sicer glasbeno, naravoslovno, matematično, funkcionalno, medijsko, informacijsko, itd. Nas knjižničarje1 pa najbolj zanima bralna pismenost, h kateri vzpodbujamo vse naše uporabnike, od najmlajših naprej.

Stopnje v razvoju branja
Razvoj bralnih navad se prične že v najzgodnejšem obdobju. Otroci gredo v času svojega razvoja skozi več stopenj opismenjevanja, pri katerih pridobivajo veščine branja. Razvoj bralnih sposobnosti poteka od enostavnih spretnosti do kompleksnih bralnih sposobnosti. Dojenček do šestega meseca starosti knjigo opazuje, drži, obrača, si ogleduje barve. V tem obdobju so za otroka primerne knjige iz blaga in drugih pralnih materialov, saj ga knjiga kot predmet privlači in jo lahko ponese tudi k ustom. Do prvega leta starosti bo malček že znal obračati strani v knjigi, z veseljem bo opazoval fotografije in slike v njej. Otrok v tem obdobju dojema elemente v knjigi izolirano, torej jih ne povezuje z ostalim besedilom.  Najbolj primerne zanj bodo t.i. kartonke, knjige s tršimi stranmi, s katerimi bo lažje rokoval in jih ne bo strgal. Pri letu in pol bo otrok že bolj spreten in bo sposoben listanja z dvema prstoma. Rad bo poslušal branje kratkih stavkov in opazoval ter prepoznal slike vsakodnevnih dejavnosti. Predmete, ki jih vidi v slikanici, bo znal postavljati v nov kontekst, v njemu znan izkustveni prostor. Povezovanje dogajanja iz slikanice in otrokovih lastnih izkušenj bo še močnejše, če se bomo z otrokom ob branju pogovarjali, ga spraševali in mu odgovarjali na njegova vprašanja. Po tretjem letu starosti bo otrok s pomočjo odraslega zaporedje dogodkov v slikanici že povezal v zgodbo in jo razumel kot celoto. Lahko jo bo tudi že sam »prebiral« ali pripovedoval. (Marjanovič Umek in Zupančič, 2003; Grginič, 2006)

Družinska pismenost
Pomembni socialni dejavniki, ki vzpodbujajo razvoj pismenosti in bralnih navad, so v prvi vrsti starši. Starši so prvi, ki otroku ponudijo v roke knjigo, mu preberejo zgodbico ali pesmico, mu zapojejo uspavanko. Naučijo ga rokovati s knjigo in ga odpeljejo na obisk v knjižnico. S tem, da mu nudijo literarno spodbudno okolje, postopoma krepijo otrokove bralne navade in ga motivirajo za učenje branja. Vse te spontane ali načrtovane dejavnosti v okviru družine in doma ter še mnoge druge, skozi katere otrok spoznava jezik, besede, črke in glasove, imenujemo tudi družinska pismenost (Grginič, 2006). Te dejavnosti potekajo pred formalno stopnjo opismenjevanja in predstavljajo dobro pripravo na kasnejše opismenjevanje v šoli. Zajemajo veliko opravil, ki se jih v družini opravlja spontano, zato je priporočljivo, da starši otroke v ta vsakodnevna opravila čimbolj vključijo, npr. pisanje razglednic ali nakupovalnih seznamov, branje časopisa ali reklamnih letakov, igranje družabnih iger ipd.

Stopnje opismenjevanja
Priprava na opismenjevanje poteka v različnih stopnjah. Najzgodnejša je stopnja t.i. porajajoče ali razvijajoče se pismenosti (Pečjak, 2003), ko otrok že zelo zgodaj v svojem razvoju izrazi pripravljenost ali zanimanje za branje. V tem obdobju spoznava knjigo, se uči, katera je prva in zadnja stran, kako je knjiga pravilno obrnjena, v njej si ogleduje ilustracije in  spoznava tisk. Ob koncu te faze je malček sposoben povezati črko z določenim glasom, igra se že z zlogi, zaznava in prepoznava slovnične napake, sam skuša čečkati in pisati. Na razvoj te faze odločilno vplivajo predvsem starši, pomembno pa lahko sovplivajo tudi vzgojiteljice v vrtcu ali knjižničarke v knjižnici. Mlakarjeva (2003, str. 84) poudarja, da je »[u]spešno in učinkovito spodbujanje razvoja bralnih navad /…/ povezano s kvalitetnim in otrokom primernim izborom knjižnega in neknjižnega gradiva in kvalitetnim dostopom do njega ter z različnimi spodbujevalnimi oblikami in metodami knjižne in knjižnične vzgoje, ki jih je razvila in jih še razvija splošna knjižnica.«

Tudi splošna knjižnica torej predstavlja pomemben element in okolje, ki vpliva na razvoj porajajoče se pismenosti pri otrocih in tudi na razvoj kasnejših stopenj opismenjevanja – to so stopnja začetne pismenosti, ko se otrok uči branja, in stopnja predhodne pismenosti, ko otrok že bere tekoče in prebrano besedilo razume (Cizerl, 2016). Vsaka splošna (in tudi šolska) knjižnica pozitivno vpliva na otrokovo pismenost z ustrezno ponudbo kakovostne literature, s primernim prostorom, odzivnim in ustrežljivim osebjem, primernimi strokovnimi nasveti in tudi z različnimi bralno motivacijskimi dejavnostmi za otroke in mlade starše.

V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini »beremo v naročju staršev«
Željo po znanjih na tem področju in po bralni vzgoji svojih malčkov je pokazalo veliko staršev na našem območju. Lavričeva knjižnica je znala to prepoznati in tako smo letos že 14. sezono izvedli niz srečanj z naslovom Beremo v naročju staršev. Srečanja so namenjena predvsem staršem na porodniškem dopustu, zato jih izvajamo pretežno v dopoldanskem času. Vedno smo veseli, če se poleg mame in otroka srečanja udeležijo tudi očetje, stari starši ali drugi, ki jih teme na sporedu zanimajo.

Primer programa zadnje sezone srečanj v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini

Slika 1: Primer programa zadnje sezone srečanj v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini (foto: arhiv knjižnice)

Srečanja, ki temeljijo na spoznavanju otrokovega večplastnega razvoja, so sestavljena iz osmih predavanj. Pri tem bibliotekarka Lavričeve knjižnice pripravim dve ali tri srečanja na temo bralne in družinske pismenosti, družinskega branja ter pomena razvijanja porajajoče se pismenosti pri otroku. Vsebina predavanj se v osnovi naslanja tudi na cikel oddaj z naslovom Z igro do pismenosti, ki ga je pred leti izdal Andragoški center Republike Slovenije (2006). Vsa ostala predavanja izvedejo zunanje gostujoče predavateljice: likovna pedagoginja predstavi likovni razvoj otroka, glasbena pedagoginja poudari pomen glasbe ter izpostavi izbor kvalitetnejše otroške glasbe. Že več let zaporedoma gostimo psihoterapevtko, ki se osredotoči na premagovanje strahov in ostalih morebitnih otrokovih duševnih ovir. V sezoni, ki smo jo zaključili novembra 2023, smo prvič gostili tudi diplomirano babico, ki nam je predstavila pomen skrbi za materino duševno in telesno zdravje. Nenazadnje nam dve predavanji pripravi logopedinja, ki nam prikaže razvoj govora in jezika ter grafomotorike pri otroku. Razvoj vidnih in slušnih procesov, vidno-gibalne usklajenosti in motorike so v dobi predopismenjevanja ključnega pomena in se kontrolirano izvajajo tudi v vrtcih (Medved, 2014).

Na enem od srečanj v knjižnici v Ajdovščini

Slika 2: Na enem od srečanj v knjižnici v Ajdovščini (foto: arhiv knjižnice)

Srečanja ponujajo staršem praktične in uporabne nasvete za razvoj otrokove pismenosti. Hkrati so vzpodbuda za njihove otroke in njih same, da posegajo po kakovostni literaturi. S primerno ter raznoliko literarno ponudbo in vzpodbudo bodo njihovi otroci pospešili in skrajšali naslednje stopnje opismenjevanja v šoli ter lažje napredovali v razvoju pismenosti, govora, mišljenja in jezikovnih zmožnosti. Nenazadnje bodo v današnjem kaosu informacij znali prepoznati lažne novice ter znali misliti bolj abstraktno.

Program vsako drugo leto izvajamo tudi v krajevni knjižnici v Vipavi

Slika 3: Program vsako drugo leto izvajamo tudi v krajevni knjižnici v Vipavi (foto: arhiv knjižnice)

Zaključek
Vse knjižnice v družbi nastopamo kot promotor branja. Ozaveščati moramo uporabnike vseh generacij o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture. Prav je, da sledimo Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti (2020), ki tako kot mnogi drugi strateški dokumenti (glej Nacionalna strategija, str. 12), postavlja razvoj pismenosti med prioritetne naloge, ki jih moramo izpolnjevati. Zaposleni v splošnih knjižnicah moramo prisluhniti potrebam uporabnikov v našem okolju, ki izražajo željo po kakovostni literarni ponudbi in svetovanju ter z veseljem sprejemajo naše vzpodbudno in motivacijsko delovanje na področju bralnega opismenjevanja.

V Lavričevi knjižnici ugotavljamo, da se mladi starši zavedajo pomena razvoja porajajoče se pismenosti pri svojih malčkih ter z veseljem in radovednostjo obiskujejo dejavnosti, ki jim jih kot splošna knjižnica nudimo – med njimi tudi krožek z naslovom Beremo v naročju staršev. Informacije, ki jih s pomočjo naših strokovnih sodelavk pridobijo, so dragocene, neprecenljive pa so tudi osebne izkušnje, ki si jih izmenjajo med seboj, ter druženje v prijetnem okolju knjižnice. S to prakso ozaveščamo starše in hkrati vzgajamo najmlajše, ki bodo nekoč postali naši redni uporabniki in bralci.

Viri in literatura

Cizerl, M. (2016). Zgodnje izkušnje z literaturo in otrokova uspešnost pri materinščini [diplomsko delo]. Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=93153&lang=slv

Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Izolit.

Marjanovič Umek L.; Zupančič M. (2003). Vloga branja in pripovedovanje v otrokovem razvoju. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 22–33). Mladinska knjiga.

Medved, K. (2014). Razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti v predšolskem obdobju [diplomsko delo]. Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. http://pefprints.pef.uni-lj.si/2022/1/Diplomsko_delo.pdf

Mlakar, I. (2003). Vloga knjižnice. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 84–91). Mladinska knjiga.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030. (2023). Ministrstvo Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/strategija_bralna_pismenost.pdf

Nolimal, F. (2012). Bralna pismenost kot opora naravoslovni in matematični pismenosti. V M. Vidmar in T. Taštanoska (ur.), Nacionalna konferenca Poti do kakovostnega znanja naravoslovja in matematike (str. 23–26). Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Pečjak, S. (2003). Porajajoča se pismenost. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 119–123). Mladinska knjiga.

  1. Termin knjižničar v tem prispevku uporabljamo kot sinonim za strokovne knjižničarske delavce, ne glede na njihovo stopnjo izobrazbe, strokovni naziv ali delovno mesto []
Skip to content