Avdiovizualno gradivo v Lavričevi knjižnici Ajdovščina
Izvleček
Avdiovizualno gradivo je med najmlajšimi vrstami gradiva v knjižnicah, se pa najhitreje razvija. Avtorica prispevka je zbrala podatke o avdiovizualnem gradivu v Lavričevi knjižnici Ajdovščina, kjer je zaposlena. V nekaj desetletjih so se pojavili in izginili mediji, prek katerih smo lahko gledali oziroma poslušali različne vsebine. S pojavnostjo svetovnega spleta in zaradi sorazmerno preproste ter hitre dostopnosti filmskih in glasbenih vsebin je upadanje izposoje tovrstnega gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah nekako pričakovano. Sprašujemo se, kakšna je usoda »trajnih« nosilcev.
Ključne besede: neknjižno gradivo, avdiovizualno gradivo, splošne knjižnice, izposoja
Uvod
Avtorica članka zadnjih deset let v Lavričevi knjižnici Ajdovščina skrbi za nabavo, obdelavo in izposojo avdiovizualnega gradiva (v nadaljevanju AV-gradivo). AV-gradivo je del neknjižnega fonda knjižnice. V Bibliotekarskem terminološkem slovarju (Kanič idr., 2009, str. 202) je neknjižno gradivo opredeljeno kot »neknjižno gradivo, shranjeno na avdiovizualnem mediju, ki je namenjeno gledanju in poslušanju«.
AV-gradivo je med najmlajšimi vrstami gradiva v knjižnicah, se pa najhitreje razvija. Zahteve, potrebe in pričakovanja uporabnikov knjižničnih storitev se iz leta v leto spreminjajo. Morda so te spremembe najhitreje opazne ravno pri AV-gradivu.
V poročilu za leto 2006 (Splošne knjižnice, 2007, str. 25) lahko preberemo, da »naš uporabnik gotovo še ni e-uporabnik in je videti, da še kar nekaj časa ne bo, če se bodo knjižnice tako počasi prilagajale novim možnostim organizacije knjižnične dejavnosti in če ne bodo dale večjega poudarka kakovostnejši izrabi obstoječih. Zaenkrat ga navdušuje še klasična ponudba, ki jo tudi najbolj obvlada, in ta je tudi najpogosteje vzrok njegovega zadovoljstva«. Desetletje pozneje je bila slika popolnoma drugačna.
Predvidevamo, da je velik del AV-gradiva namenjen preživljanju prostega časa, in ne le izobraževanju in pridobivanju informacij. »Prizadevanja knjižnic segajo na področje ugotavljanja potreb ljudi v prostem času in na načrtno razvijanje knjižnične zbirke in storitev, ki prispevajo, da se prosti čas posameznikov povečuje in koristno (aktivno) preživi« (Novljan, 2005, pril. str. 15). Ravno zaradi tega je pomembno, da je nabavna politika knjižnice usmerjena h kakovostni in pestri ponudbi vsebin. V Lavričevi knjižnici Ajdovščina tako pri nakupu AV-gradiva ne dajemo prednosti le aktualnosti, ampak tudi kakovosti, umetniški vrednosti in poučnosti. Pri nakupu tako prednostno izbiramo svetovno nagrajene filme, poudarek dajemo evropskemu in slovenskemu filmskemu ustvarjanju, manj pozornosti pa namenjamo komercialnim, hollywoodskim vsebinam. To poskušamo upoštevati tudi na glasbenem področju.
V Lavričevi knjižnici Ajdovščina je bila 20. 10. 1987 inventarizirana prva videokaseta, in sicer Mali kakadu Svetlane Makarovič, zadnja, Čisto pravi gusar, pa v letu 2011. Skupno smo imeli vpisanih 412 videokaset, od tega 71 na oddelku za odrasle. Na videokasetah je bilo nekaj risank za otroke, predvsem pa izobraževalni poljudnoznanstveni filmi ter slovenski in tuji igrani filmi. Z začetkom novega tisočletja smo v knjižnici vpisali prvi DVD Kekčeve ukane. Po letu 2005 je nov medij popolnoma izpodrinil videokasete. Škatle videokaset so v primerjavi s škatlami DVD-jev zavzemale bistveno več prostora. Ker si jih je le redko kdo še izposojal, smo okrog leta 2008 zbirko videokaset preselili v skladišče, pet let pozneje pa spoznali, da nima več smisla ohranjati celotne zbirke. V fondu smo ohranili slovenske igrane filme in videokasete s poučno vsebino. Velik del odpisanih videokaset si je na podlagi naše ponudbe odpisa izbral in v svojo zbirko uvrstil NUK. Izposojo videokaset smo tudi v prihodnjih letih lahko prešteli na prste ene roke, zato smo v letu 2020 dokončno odpisali vse. Žal nekatere kakovostne vsebine nikoli niso izšle na novih nosilcih in verjetno ne bodo nikoli dostopne novim rodovom uporabnikov. Ta problem se skuša rešiti z digitalizacijo, vendar so ti postopki dragi in zahtevni.
DVD-je z igranimi filmi imamo na oddelku za odrasle postavljene na policah in razvrščene po žanru: drama, triler, fantastika, romantika, komedija, biografski, detektivski in vojni filmi. Posebej imamo (ne glede na žanr) postavljene slovenske filme. Dokumentarne filme imamo razvrščene po skupinah UDK od 0 do 9. Na mladinskem oddelku je razdelitev manj podrobna, risanke so postavljene po abecedi naslovov, igrani filmi so razdeljeni na slovenske in tuje, poseben sklop predstavljajo izobraževalni in dokumentarni filmi. Filme, ki so priporočeni v priročniku za gledanje kakovostnih filmov za otroke in mladino, označimo z rdečo nalepko z napisom »Kinobalon priporoča«, ki so jo uvedli leta 2018 v Mestni knjižnici Ljubljana. Pri nabavi nam ta priročnik zelo pomaga. V knjižnici smo izdelali tudi plakat, s katerim v filmskem kotičku mladinskega oddelka opozarjamo na najbolj kakovostne vsebine. Osnovne in srednje šole v občini Ajdovščina in Vipava skupaj z Zvezo kulturnih društev Ajdovščina od leta 2014 organizirajo dneve filma, ki so posvečeni filmski vzgoji mladih. Osnovna šola Dobravlje je glavna pobudnica in krovna organizatorka dogodka. Vsako leto skupina učiteljev izbere filme, ki mladim ponujajo pristno filmsko umetniško doživetje. V knjižnici sledimo njihovemu programu in priporočene filme vsako leto uvrstimo v naš fond.
Prva zvočna kaseta v Lavričevi knjižnici Ajdovščina Zlati srček ima datum inventarizacije 15. 5. 1994, zadnja, Bitenčeve Take božične, pa je bila inventarizirana leta 2010. Skupno smo imeli v fondu 370 enot. To so bile predvsem otroške pravljice in pesmice, kasneje so se jim pridružili še Mojstri klasične glasbe in kompleti tečajev tujih jezikov. Uporabniki so nam večkrat vračali poškodovane škatlice in kasete s strganimi trakovi. S pojavom zgoščenk je začela izposoja zvočnih kaset strmo padati. Izločili smo jih in premaknili v skladišče. Po nekaj letih životarjenja v skladišču je odpisna komisija skladno s predpisi in ugotovitvami, da je gradivo že predolgo skladiščeno, sprejela strokovno odločitev, da se gradivo odpiše. Enajst odpisanih zvočnih kaset smo na podlagi izbora s seznama odpisanega gradiva poslali v NUK. Nekaj zvočnih kaset najdemo še v kompletih zbirke Cicero. Tudi te komplete hranimo morda le še iz nostalgije, ker so nekoč veljali kot najboljši tečaji za učenje tujih jezikov.
Prve tri glasbene zgoščenke so se v naši knjižnici pojavile konec leta 1995. V kompletu s slikanico smo inventarizirali Mozarta, Straussa in Schuberta. Do leta 2005 se je nabavljala le klasična in ljudska glasba, po tem letu pa imamo že vpisane prve zgoščenke s tujo in slovensko zabavno glasbo. Trenutno imamo v vseh enotah knjižnice 2212 enot zgoščenk. Na oddelku za odrasle imamo zgoščenke razvrščene po zvrsteh: slovenska in tuja popularna glasba, narodnozabavna, klasična, zborovska in instrumentalna glasba. Na oddelku za otroke in mladino imamo zgoščenke ločene le v dva sklopa: pesmice in pravljice, slednje se med zgoščenkami tudi največ izposojajo. Imamo tudi nekaj (starejših) uporabnikov, ki še posežejo po izposoji klasične glasbe ali domače narodnozabavne glasbe. Zaradi hitre in brezplačne dostopnosti na YouTubu in drugih internetnih kanalih pa tudi izposoja zgoščenk strmo pada.
Prvi CD-ROM (kompaktni disk), s katerega je mogoče podatke samo brati, se je v Lavričevi knjižnici pojavil leta 1997. To so bile predvsem zabavne in izobraževalne računalniške igrice ter interaktivni tečaji za učenje tujega jezika. V desetih letih smo večino odpisali zaradi poškodb oziroma zastarelosti. Vpogled v katalog knjižnice nam prikazuje, da imamo v zbirki še okrog 300 enot tovrstnega gradiva. Vsi ti CD-ROMI so v kompletu s knjigami. Z namenom uporabnikom ponuditi več vsebin je bil knjigam za učenje tujega jezika ter za osnovnošolske in srednješolske bralne značke različnih tujih jezikov praviloma priložen še CD-ROM.
Radijska igra z naslovom Glasovi za spomin Radia Trst je prva zvočna knjiga na CD-ju, ki je bila v letu 1999 vpisana v fond Lavričeve knjižnice Ajdovščina. Leta 2005 smo vpisali prvo zvočno knjigo na CD-ju, namenjeno mladini – Mali princ. V letu 2020 in 2021 smo iz Knjižnice za slepe in slabovidne Minke Skaberne prejeli v dar paket zvočnih knjig. Sedaj lahko uporabniki izbirajo med skupno 113 enotami, ampak posebnega zanimanja za fizično izposojo zvočnih knjig med našimi uporabniki nismo nikoli zaznali. Poslušanje zvočnih knjig se je kot še marsikaj drugega preselilo na svetovni splet. Konec leta 2020 smo podpisali pogodbo s portalom Audibook in ponudili uporabnikom prvih 100 zvočnih knjig na spletu, ki smo jim jih med letom 2021 dodali še 17. V celotnem letu je bilo le 69 izposoj.
V zadnjih 20 letih se torej tehnologija naglo razvija. Nekatere knjižnice so glasbenim in videozbirkam namenile prav posebne prostore, v katerih uporabnikom zagotavljajo tudi tehnično podporo za predvajanje želenih vsebin. V Lavričevi knjižnici Ajdovščina tega prostora nimamo. V začetku leta 2006 smo na galeriji uredili poseben AV-kotiček. Prostor smo opremili z dvema kavčema, televizijskim sprejemnikom, VHS- in DVD-predvajalnikom ter slušalkami, ki omogočajo spremljanje vsebin na televiziji trem uporabnikom hkrati. Istega leta smo kotiček opremili še z glasbenim stolpom s slušalkami. Na željo uporabnika je knjižničar v stolp vstavil do tri želene glasbene zgoščenke. Največ zanimanja sta noviteti poželi pri mladostnikih. Po končanem pouku so v knjižnici preživljali prosti čas ob gledanju filma oziroma poslušanju glasbe. Veliko je bilo seveda tudi smeha in glasnega govorjenja, ki je odmevalo po prostoru knjižnice. Nemalokrat so nastali tudi prepiri o tem, kdo je bil prvi in kdo že predolgo uporablja AV-kotiček.
Če je bilo treba uporabnikom okrog leta 2010 v knjižnici še čakati v vrsti na prost računalnik oziroma AV-kotiček in smo knjižničarji morali omejevati uporabo posameznikom na največ pol ure, sedaj računalniki, televizor in glasbeni stolp samevajo. V Lavričevi knjižnici je imelo AV-gradivo sprva rok izposoje dva dni. Ponudba takrat ni dohajala povpraševanja. Seveda je bilo med uporabniki tudi veliko nejevolje zaradi zamudnin, ki so bile občutno višje kot za ostalo gradivo. Kasneje smo rok izposoje tovrstnemu gradivu podaljšali na pet dni, sedaj pa imamo za vse gradivo enak rok izposoje, to je 21 dni. Poenotena je tudi zamudnina za vse vrste gradiva.
Iz leta v leto izposojevalci opažajo upadanje zanimanja za izposojo AV-gradiva. Vsako leto slovenske knjižnice izpolnjujejo statistični vprašalnik, ki zajema tudi vrsto in obseg knjižnične zbirke. Med definicijami statističnih spremenljivk je AV-gradivo opredeljeno kot »dokument, v katerem prevladujeta zvok in/ali slika in je za njegovo gledanje in/ali poslušanje potrebna uporaba posebne opreme. Vključeno je avdio gradivo (npr. gramofonske plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ji, DVD-ji), video gradivo (npr. diafilmi, diapozitivi, prosojnice) in kombinirano avdiovizualno gradivo (npr. filmi, videoposnetki, računalniške igre). Avdiovizualni dokumenti sodijo v neknjižno gradivo« (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d.).
Zanimali so nas statistični podatki zadnjih petnajstih let. V letu 2005 je glede na dostopne statistične podatke AV-gradivo predstavljalo 66,36 odstotka, v letu 2020 pa 73,49 odstotka neknjižnega gradiva. Žal na BibSiStu med statističnimi podatki splošnih knjižnic ne najdemo podatka o izposoji avdiovizualnega gradiva za vse splošne knjižnice. Dostopen je le podatek o izposoji neknjižnega gradiva, katerega največji del predstavlja AV-gradivo. Statistične podatke o izposoji AV-gradiva si bomo tako ogledali na primeru Lavričeve knjižnice Ajdovščina.
Grafikon 1: Izposoja AV-gradiva v Lavričevi knjižnici Ajdovščina. Vir podatkov: Izpisi Cobiss.
Statistika izposoje AV-gradiva v Lavričevi knjižnici Ajdovščina nam kaže, da je skokovito narasla izposoja tovrstnega gradiva v letu 2006. V zapisniku delavcev Lavričeve knjižnice lahko preberemo, da sta Ministrstvo za kulturo ter Urad za intelektualno lastnino izdala dovoljenje za izposojo DVD-jev v knjižnicah (Lavričeva knjižnice Ajdovščina, 2005). V zapisniku je tudi navedeno, da je treba urediti še primerno pohištvo in gradivo zaščititi pred krajo. Po tem letu je v katalogu knjižnice opazen tudi povečan nakup glasbenih zgoščenk in filmov na DVD-ju. Kot je razvidno z grafikona, je izposoja nekaj let nihala. To lahko pripisujemo temu, da so se videokasete in kasete vedno manj uporabljale, novi mediji pa so si utrjevali pot. Uporabniki knjižničnih storitev sprva še niso imeli sodobnejših naprav, s katerimi bi nove medije doma uporabljali. Vrhuncu izposoje AV-gradiva v letih 2011 do 2013 je sledilo počasno, a vztrajno padanje izposoje. Zadnji dve leti izposoja AV-gradiva pa izrazito upada. V letu 2020 in 2021 uporabniki kar nekaj časa niso imeli prostega pristopa do knjižnih polic. V knjižnici smo izposojali vnaprej naročeno gradivo. Med naročili se je le sem ter tja znašla zgoščenka s pesmicami za otroke ali DVD z risanko oziroma filmom. Obstajajo le še redki filmski zanesenjaki, ki si izposodijo po več deset filmov naenkrat. S pojavnostjo svetovnega spleta in zaradi sorazmerno preproste ter hitre dostopnosti filmskih in glasbenih vsebin je upadanje izposoje AV-gradiva nekako pričakovano.
V skupini na Facebooku Dobri filmi, serije, knjige, ki združuje skoraj 33.000 članov, smo v začetku leta 2020 postavili vprašanje, ali si AV-gradivo izposodijo tudi v knjižnici. Prejeli smo 66 odgovorov v obliki komentarjev članov. Med njimi je bilo največ takšnih, ki so odgovorili, da je bilo pred desetimi leti to še aktualno, sedaj pa sta CD in DVD zastarela medija, ki gresta počasi na smetišče zgodovine. V enem od odgovorov je bilo zapisano: »… glede na to, da vse živo dobiš na programih in internetu, res ne vem, kdo si še hodi to izposojat v knjižnico in si dela sitnosti z roki in zamudninami.« Očitno tudi ni več samoumevno, da je v vsaki dnevni sobi televizijski sprejemnik z DVD-predvajalnikom. Avtorica prispevka je bila lani ob nakupu novega računalnika presenečena, da nima vhoda za ploščke. Eden izmed komentatorjev na zastavljeno vprašanje v Fb-skupini se je glasil: »Otroci včasih res prinesejo kakšno risanko na DVD-ju, potem pa jim morava razlagati, da ga nimamo kam vtakniti.«
IZUM (Institut informacijskih znanosti) je v maju 2020 objavil prenovljeno aplikacijo Najbolj brano gradivo, ki omogoča izpis seznamov najpogosteje izposojenega gradiva v knjižnicah, ki sodelujejo v sistemu COBISS.SI in imajo v COBISS-u avtomatizirano izposojo. Tako lahko brskamo po naslovih najbolj izposojenega gradiva zadnjih sedmih let. Nas je zanimala le izposoja AV-gradiva. Med 15 najpogosteje izposojenimi videoposnetki, filmi in zvočnimi posnetki najdemo skoraj le celovečerne risanke za otroke. V letih 2016 in 2017 so na vrhu kraljevali Minioni. Nekakšen zimzelen, ki ne gre iz mode in se uvršča na sam vrh izposojenih videoposnetkov, je v vseh letih risanka Ledeno kraljestvo. V letu 2018 je za tri leta vodilno mesto prevzel Harry Potter. Za njim so se tega leta uvrstili filmi Košarkar naj bo, Zvezda je rojena in Bohemian Rhapsody. Ti trije filmi so podirali rekorde gledanosti leto poprej po slovenskih kinodvoranah, v naši knjižnici pa je bila zanje čakalna vrsta, kar se za AV-gradivo redko zgodi.
Zaključek
Uporaba digitalnih medijev se je preselila v domače okolje. Svetovni splet ponuja nenehno dostopnost in priročnost 24 ur na dan in 365 dni v letu. Le nekaj klikov je potrebnih, da prejmemo na napravo neskončne količine vsebin, ki nas zanimajo.
V nekaj desetletjih so se tako pojavili in izginili mediji, prek katerih smo lahko gledali oziroma poslušali različne vsebine. Ponudniki AV-gradiva se seveda skušajo obdržati nad vodo. Avtorica prispevka je ravnokar prebrala elektronsko pošto enega izmed njih, ki upa na uspešno sodelovanje tudi v tem letu. Prepričan je, da medij na fizičnih nosilcih lahko preživi. Mar res?
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2019, str. 36) določajo, da »stopnjo obsega in prirasta neknjižnega gradiva v knjižnični zbirki določi knjižnica glede na aktualnost takšnega gradiva, ki je pogojena s tehnološkim razvojem«. Novi standardi torej knjižnicam ne določajo več obvezne količine neknjižnega gradiva v zbirki. Po standardih za splošne knjižnice iz leta 2005 je morala imeti vsaka organizacijska enota knjižnice najmanj 0,4 izvoda neknjižnega gradiva na prebivalca. Letni prirast splošne knjižnice, ki dosega standard za knjižnično zbirko po sestavi, aktualnosti in obsegu, pa je moral imeti najmanj 25 izvodov neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev.
Nova strokovna priporočila in standardi govorijo tudi o bralni kulturi in bralni pismenosti otrok, mladostnikov in odraslih, ki med drugim zajema tudi razvoj in spodbujanje avdiovizualne kulture. Nekatere knjižnice so med svoje prireditve vključile posebne filmske večere. Tudi v naši knjižnici so že bile pobude v tej smeri, ampak so izvedbo preprečili ukrepi, povezani s pojavom koronavirusa. Novost na slovenskem filmskem tržišču je Filmoteka. Organizacija je nastala z namenom promocije slovenskih filmov, filmskih ustvarjalcev in filmske kulture. V sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj so več kot eno leto razvijali sistem za digitalno knjižnično izposojo slovenskih filmov. V oktobru 2021 so Bazo slovenskih filmov uspešno nadgradili in spletno izposojo pilotno preizkusili. Zdaj si več kot 100 slovenskih filmov prek digitalne knjižnične izposoje že lahko ogledajo člani Mestne knjižnice Kranj, Mestne knjižnice Ljubljana, Knjižnice Domžale, Knjižnice Pavla Golie Trebnje, Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in Knjižnice Miklova hiša Ribnica.
Dokler bo še smiselno, bomo seveda skušali ohranjati AV-gradivo v fizičnih obliki v knjižnicah. Petsto let stare inkunabule lahko še vedno beremo, nove aparature pa ne berejo več samo nekaj let starih »trajnih« nosilcev. Sprašujemo se, koliko časa in koliko javnih sredstev bomo še namenili za nakup tovrstnega gradiva na fizičnih nosilcih.
Viri in literatura
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Narodna in univerzitetna knjižnica.
Lavričeva knjižnica Ajdovščina. (31. 3. 2005). Zapisnik sestanka delavcev Lavričeve knjižnice Ajdovščina.
Narodna in univerzitetna knjižnica. (b. d.). BibSist Online: statistični podatki o knjižnicah – splošne knjižnice. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php
Novljan, S. (2005). Čas prostosti v knjižnici. Knjižničarske novice, 15(10), priloga 15–22.
Splošne knjižnice: poročilo za leto 2006. (2007). Narodna in univerzitetna knjižnica. https://old-bibsist.nuk.uni-lj.si/common/files/analize/slo_knjiznice_2006.pdf
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.