Anamariji Rožić (1958-2022) v spomin, v slovo!
Dobrih deset let sem decembra prejemala vabila Anamarije na letni delovni sestanek biomedicinskih knjižnic in tradicionalno prednovoletno srečanje. Prišli smo iz cele Slovenije. Tako iz visokošolskih knjižnic Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem kot iz specialnih knjižnic bolnišnic in inštitutov. Ni pozabila povabiti tudi vodij knjižnic iz Leka ter Krke. Zadnje povabilo smo prejeli decembra 2017.
Prišel je december 2018. Nismo prejeli vabila, nismo se zbrali, nismo poročali o stanju v naših knjižnicah. Nismo dobili informacij in poročil drugih biomedicinskih knjižnic. Kasneje sem zvedela, da je prišlo do organizacijskih sprememb v sami Centralni medicinski knjižnici in da Anamarija ni več predstojnica knjižnice. Presenečena sem bila. Ne, ni res. Jezna sem bila in jezna sem!
Tudi letos decembra ni bilo vabila na srečanje, prišla je le žalostna vest.
Skušam se zbrati in napisati smiselne stavke, urediti misli, ki mi švigajo v glavi. Težko je. Toliko je tega, kar je Anamarija naredila v knjižničarskem svetu.
Zadnji dve leti, tu ne štejem obdobja epidemije, oziroma, vse od leta 2019 spremljam spletno stran Centralne medicinske knjižnice in sem upala, da bodo odgovorni le našli razum ali spoznali, da je bila Anamarija človek, ki je trdo delala. Dobro je vodila knjižnico, ki je opravljala svoje poslanstvo. In kot je sama zapisala v zadnjem poročilu o delu Centralne medicinske knjižnice za leto 2017: »… Prizadevala si je za izboljševanje in razvoj sodobnih storitev, še posebej za potrebe študentov in zaposlenih na MF. CMK je kakovosten ponudnik informacijskih storitev za različne skupine uporabnikov iz vse Slovenije.«
Anamarija je postala predstojnica CMK leta 1996. Od samega začetka svojega dela v knjižničarstvu je uspešno sodelovala pri razvoju stroke in številnih projektih, ki so bili povezani z medicino in knjižničarstvom. Zasluge ji gredo, da je že leta 1996 zaživela prva domača spletna stran s ponudbo elektronskih revij s področja medicine. Temu je sledilo priznanje oziroma prva nagrada za najboljšo spletno stran knjižnice, ki jo je CMK prejela leta 1998 na Posvetovanju specialnih knjižnic.
CMK je bila med prvimi, ki je že leta 2000 organizirala izobraževalne tečaje za uporabo elektronskih virov. V tem času sem jo tudi spoznala, ker sem se podala na novo delovno mesto. Iz splošne knjižnice sem odšla v specialno knjižnico javnega zdravja. Manjkalo mi je znanja s področja biomedicine, iskanja virov, citiranja … Vse tisto, kar je Anamarija že vpeljevala in vključevala v svoji knjižnici. Povezali sva se še pred mojim prihodom na novo delovno mesto in povsem nesebično mi je pomagala pri vseh novostih ter izobraževanju.
Ne bom uspela zapisati, kje vse je sodelovala in kaj vse je njena zasluga. Izpostavila bom le tisto, kjer so se nama prekrižale poti ali šle mimo. Anamarija je bila predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS v obdobju 2003-2005. Sodelovala je v organizacijskem in programskem odboru 10. posvetovanja specialnih in 3. posvetovanja visokošolskih knjižnic, ki je potekalo novembra 2004 v Ljubljani. Kmalu za tem je postala članica izvršilnega odbora Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS. Bila je recenzentka dokumenta Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji, ki ga je pripravila Sekcija za visokošolske knjižnice. Bila je predsednica Komisije za Čopove diplome in priznanja in članica Strokovnega sveta Centralne tehniške knjižnice.
Za članek Developing a multilingual, personalised medical library portal: use of MyLibrary in Slovenia, ki ga je s soavtorji objavila leta 2003 v mednarodni reviji Program, je prejela posebno nagrado Emerald Literati Club Award for Excellence.
Svoje sodelavce je spodbujala za izobraževanje v tujini v okviru projekta Erasmus ali preko Cmepiusa ter s sodelovanji na konferencah, kar so nam na decembrskih srečanjih vedno tudi predstavili.
Aktivna je bila v Knjižničnem svetu Univerze v Ljubljani, današnji Komisiji za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani. Tako je med drugim vodila in sodelovala v skupinah, ki sta pripravljali Pravilnik o splošnih pogoji poslovanja knjižnic Univerze v Ljubljani in dokumente za delovanje in financiranje knjižnic po uvedbi novega sistema financiranja na Univerzi v Ljubljani. Imenovana je bila za članico Komisije za razvoj informacijskega sistema Univerze v Ljubljani.
Končala je medicino, zato je vedela, kako pomembno je ozaveščanje ljudi o zdravju. Anamarija je bila pobudnica projekta zdravstvene pismenosti občanov v sodelovanju s splošnimi knjižnicami.
Zaključila bom z mislijo, ki jo je z menoj delila njena sodelavka: danes smo tu, za jutri še ne vemo, pa vseeno vsak večer navijemo budilko za naslednji dan.
Hvala, Anamarija, za vse strokovne nasvete ter pomoč in seveda za vse, kar si dala slovenskemu visokošolskemu knjižničarstvu (a za to se bodo morali zahvaljevati še drugi). Pogrešala te bom.