Aktualni trendi umetne inteligence v knjižnicah
Umetna inteligenca (UI) v knjižnicah je presegla poskusno fazo in postaja del vsakodnevne uporabe. Ne gre več za pilotske projekte, temveč za integrirana orodja, ki spreminjajo način delovanja knjižnic in storitve, ki jih ponujajo uporabnikom. Ključni trendi na začetku leta 2026 kažejo na zrelost in nujnost strateškega pristopa k tej tehnologiji.
Pregled petih ključnih trendov vloge UI v sodobnem knjižničarstvu.
1. Pospešeno uvajanje
Uporaba UI v knjižnicah po svetu strmo narašča. Podatki kažejo, da 67 % knjižnic že raziskuje ali aktivno uporablja orodja UI, kar je opazen porast v primerjavi s 63 % v letu 2024. Umetna inteligenca se najpogosteje uporablja za podporo pri katalogizaciji, upravljanju digitalnih in fizičnih zbirk ter za izboljšanje storitev za uporabnike, kot so personalizirana priporočila in napredni iskalni sistemi.
Vir: Pulse of the Library
2. Umetnointeligenčna pismenost kot ključna veščina
Knjižnice prevzemajo vodilno vlogo pri izobraževanju uporabnikov o umetni inteligenci. Že več kot 60 % knjižnic po svetu izvaja programe za opismenjevanje o UI. Knjižničarji ne poučujejo le osnov delovanja te tehnologije, temveč se osredotočajo tudi na ključne vidike, kot so etična uporaba, prepoznavanje pristranskosti v algoritmih in učinkovito oblikovanje poizvedb (promptov) za doseganje zanesljivih rezultatov.
Vir: Why AI literacy belongs in every library’s learning strategy
3. Novi etični in operativni izzivi
Z razširjenostjo UI se pojavljajo tudi novi izzivi. Pogost problem so poizvedbe, ustvarjene z generativno UI, ki vključujejo lažne ali neobstoječe vire (t. i. “halucinacije”), kar otežuje preverjanje informacij. Poleg tega avtomatizirani boti za množično zbiranje podatkov (scraping) povzročajo preobremenitve digitalnih arhivov in kršijo pogoje uporabe. Zaradi tega so številne knjižnice prisiljene uvesti strožji nadzor dostopa do svojih digitalnih zbirk.
Vir: AI Is Supercharging the War on Libraries, Education, and Human Knowledge
4. Pametnejša orodja za avtomatizacijo
Avtomatizacija, ki jo poganja UI, knjižničarjem sprošča čas za zahtevnejše in na uporabnika osredotočene naloge. V uporabi so napredna orodja, kot so sistemi za inventarizacijo, ki delujejo na podlagi naravnega jezika, programska oprema za avtomatsko analizo in klasifikacijo dokumentov ter celo roboti, ki samostojno pregledujejo knjižne police in preverjajo pravilno razporeditev gradiva.
Vir: 2025 Library Systems Report
5. Agentje UI za podporo raziskovanju
Napredni agentje UI postajajo pomembni pomočniki v raziskovalnem procesu. Zmožni so izvajati sistematične preglede literature, sintetizirati znanje iz velikega števila virov in pomagati pri odkrivanju novih povezav med raziskovalnimi področji. Pomembnost teh veščin se odraža tudi v izobraževanju: približno 50 % študijskih programov bibliotekarstva in informacijske znanosti (LIS) že vključuje vsebine o umetni inteligenci in strojnem učenju (ML).
Vir: Top 6 Trends of 2025 in Library and Information Science
Umetna inteligenca ni več zgolj eksperiment, temveč postaja del temeljne infrastrukture knjižnic. V tem prehodnem obdobju ohranjajo knjižničarji svojo osrednjo vlogo kot skrbniki znanja, ki zagotavljajo etično, pravično in odgovorno uvajanje novih tehnologij v dobrobit celotne družbe.