Umetna inteligenca v knjižnici: čas za odločitve

15. 5. 2023

Milena Bon

Umetna inteligenca ima ogromen potencial za knjižnice, vendar se pri uporabi pojavlja veliko pomislekov. Nekateri knjižničarji že eksperimentirajo z uporabo generativnih jezikovnih modelov klepetalnih robotov z umetno inteligenco (najpogosteje ChatGPT, ki je inteligentni sistem v lasti podjetja OpenAI (vir: Wikipedia), orodij za generativno oblikovanje umetne inteligence (kot je Midjourney – program in storitev generativne umetne inteligence, ki jo je ustvaril neodvisni raziskovalni laboratorij Midjourney, Inc. s sedežem v San Franciscu in generira slike iz opisov v naravnem jeziku, imenovanih “pozivi”, podobno kot OpenAI DALL-E in Stable Diffusion (vir: Wikipedia) in drugih različic tehnologije umetne inteligence.

Skratka, ponujajo se nam velike nove možnosti, seveda pa se pri uporabi skrivajo tudi različne pasti in zato moramo biti pozorni na nekatere vidike uporabe.

Nick Tanzi v prispevku AI in the Library: Decision Time! razmišlja, da s premišljenim razvojem politike, postopkov in strokovnjakov lahko upamo, da bomo oblikovali vizijo etične uporabe umetne inteligence (UI) v naših knjižnicah.

Ne glede na to, ali razvijamo novo knjižnično politiko, specifično za umetno inteligenco, ali pa na umetno inteligenco gledamo skozi prizmo obstoječe knjižnične politike, je treba upoštevati nekatere vidike, in sicer:

zasebnost,
intelektualna lastnina/avtorske pravice,
preglednost,
vlaganje v umetno inteligenco (poleg vlaganja denarja v umetno inteligenco je nujno vlagati v usposabljanje zaposlenih).

AI generated image of a person using a computer in a darkened room. There is an ominous glow. The screen is bright.

Slika osebe, ki uporablja računalnik v zatemnjeni sobi, je ustvarjena z umetno inteligenco. Na sliki je zlovešči sij. Zaslon je svetel. Ustvarjeno z uporabo programa Midjourney.Več v blogu Nika Tanzija The Digital Librarian.