7. izobraževalni dan Društva bibliotekarjev Gorenjske v znamenju umetne inteligence

V soboto, 24. januarja 2026, je v organizaciji Društva bibliotekarjev Gorenjske v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica, potekal že 7. izobraževalni dan. Letošnji dogodek je bil posvečen temi, ki močno zaznamuje sodobni čas – uporabi umetne inteligence v knjižnicah. Dogodka se je udeležilo okoli 35 knjižničarjev iz gorenjskih splošnih, šolskih in specialnih knjižnic, kar kaže na aktualnost in relevantnost izbrane teme. K sodelovanju smo povabili dva strokovnjaka s področja umetne inteligence: Gregorja Škrlja iz Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana ter Gajo Zornada iz Računalniškega muzeja Ljubljana. Po predavanjih smo čas namenili tudi razpravi, vprašanjem, izmenjavi izkušenj in pomislekom, ki se pojavljajo med knjižničarji.

Udeležence je uvodoma pozdravil direktor Knjižnice ATL Radovljica mag. Marko Zupanc, ki je izrekel dobrodošlico in zaželel uspešno delo.

Predsednica Društva bibliotekarjev Gorenjske Maja Lesar je v nagovoru predstavila razloge za izbor letošnje tematike. Poudarila je, da je umetna inteligenca ena najaktualnejših tem današnjega časa – o njej se razpravlja v vseh generacijah, na različnih področjih in v številnih poklicih. Ob tem je odprla pomembna vprašanja: Ali postajajo umetna inteligenca in digitalna orodja eno ključnih področij knjižničarske stroke? Si lahko sodobni knjižničar privošči nepoznavanje vsaj osnovnih principov delovanja teh orodij? Izpostavila je, da je odgovorna in premišljena uporaba digitalnih orodij danes nujen del strokovnega dela. Umetna inteligenca lahko pomembno prispeva k učinkovitejšim delovnim procesom, vendar zahteva kritičen razmislek, etično presojo in zavedanje njenih omejitev. Knjižničarji, kot posredniki med informacijami in uporabniki, imamo pri tem posebno odgovornost. Prav zato je ključno, da umetne inteligence ne dojemamo zgolj navdušeno ali s strahom, temveč predvsem preudarno in kritično.

Prvi predavatelj je bil Gregor Škrlj, bibliotekarski specialist iz Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana (NUK), zaposlen na Oddelku za raziskave, razvoj in izobraževanje, kjer deluje tudi v uredništvu portala Knjižničarske novice. V predavanju je predstavil najpogosteje uporabljena orodja umetne inteligence ter osvetlil njihove prednosti, omejitve in pasti. Posebno pozornost je namenil ključnim vprašanjem, kot so stroški uporabe, starostne omejitve, etični vidik, potreba po ustreznem (pred)znanju, kritična presoja informacij ter vpliv na okolje. Opozoril je tudi na tveganja, povezana z natančnostjo informacij, varovanjem zasebnosti, avtorskimi pravicami in vplivom na človeško delo.

Predstavil je konkretne primere uporabe umetne inteligence v knjižničarskem okolju. Pojasnil je, kako so v NUK s pomočjo orodja za transkripcijo bistveno pospešili pretvorbo težko berljivih rokopisov v digitalno obliko, kar omogoča lažjo dostopnost in iskanje po vsebini. Gre za primer transkripcije del Srečka Kosovela. Omenil je primere uporabe znotraj spletne strani ZBDS, in sicer klepetalnega robota, kreiranje kratkih izobraževalnih posnetkov in oblikovanje promocijskih vsebin. Prikazal je primer uporabe klepetalnega robota znotraj sistema COBISS Lib (IZUM), ki knjižničarjem hitreje razjasni uporabo omenjenega knjižničnega sistema in tako prihrani čas z iskanjem po priročnikih z navodili. Dotaknil se je tudi primerov uporabe UI v splošnih in šolskih knjižnicah. Z orodjema, kot sta npr. Copilot ali Canva, lahko namreč knjižničar v nekaj minutah pripravi osnutek objave za družbena omrežja za promocijo dogodka, pri čemer pa je poudaril nujnost preverjanja dejstev in vsebinske prilagoditve. Prav ti dve orodji sta pomembni tudi zato, ker izobraževalnim ustanovam dostop do njih financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Dotaknil se je tudi nekaterih primerov uporabe v tujini in povzel nekaj izkušenj z mednarodnih konferenc, ki se jih je udeležil.

V praktičnem delu je prikazal uporabo posameznih orodij na konkretnih primerih in pokazal, kako pomembno je natančno oblikovanje pozivov oziroma iztočnic za doseganje kakovostnih rezultatov. V enem od primerov je uporabil splošni poziv, kot npr.: “Napiši nekaj o Prešernu”, v drugem pa natančnejši, in sicer: “Deluj kot knjižničar. Pripravi kratko, zanimivo predstavitev Franceta Prešerna za osmošolce, ki bo vključevala tri manj znana dejstva o njegovem življenju in poudarila pomen Zdravljice.” S tem je ponazoril, kako specifičnost navodil neposredno vpliva na kakovost rezultata. Prikazal je tudi uporabo več orodij za izdelavo fotografij in prikazal zelo natančna navodila za generiranje fotografije ljubljanskega zmaja, ki v rokah drži usnjeno knjigo. Isti poziv je uporabil v več orodjih in prikazal nastale izdelke. Za konec je demonstriral še uporabo orodja, s katerim lahko ustvarjamo glasbo. V poziv je zapisal: “srečanje DBG v Radovljici, knjižničarji smo zakon” in čez nekaj trenutkov smo že lahko prisluhnili skladbi z naslovom Knjižničarji smo zakon v punk stilu. Za konec je še enkrat poudaril, naj orodjem UI nikoli ne posredujemo naših osebnih in biometričnih podatkov, kot sta glas in obraz.

Slika 1: Gregor Škrlj (vir: Arhiv DBG)

Druga predavateljica, Gaja Zornada, direktorica Računalniškega muzeja Ljubljana, je najprej predstavila delovanje in poslanstvo muzeja. Gre za interaktivni znanstveni in tehnološki muzej, posvečen zgodovini računalništva in digitalne tehnologije, ki obiskovalcem ponuja vpogled v razvoj računalnikov in programske opreme. V muzeju hranijo več kot 8000 predmetov, med njimi strojno in programsko opremo, računalniške publikacije ter drugo gradivo. Poleg stalne razstave pripravljajo tematske postavitve, delavnice, okrogle mize in vodene oglede za različne ciljne skupine.

V nadaljevanju je predstavila ključne mejnike razvoja umetne inteligence – od začetkov do današnjih naprednih modelov. V obliki videoposnetka nam je nazorno razložila delovanje »računalniških možganov« ter opozorila na pojav globokih ponaredkov. Ker knjižničarji pogosto pripravljamo različne pedagoške vsebine, je prikazala uporabo orodja umetne inteligence Magic School, in sicer na konkretnem primeru na temo vsakdanjega življenja v rimski Emoni. Ena izmed dejavnosti, ki jih pripravljamo knjižničarji, so tudi različne razstave, dogodki oziroma projekti, zato je predstavila uporabo orodja za vodenje projektov Notion. To orodje pripravi opis projekta, časovnico aktivnosti, promocijski načrt in predavateljica ga je uporabila pri pripravi razstave o superračunalnikih v Sloveniji. Ob uporabi različnih orodij pa je tudi ona opozorila na dejstvo, da moramo biti pozorni na vsebine in podatke, ki jih vnašamo v orodja UI. Še enkrat več je poudarila, naj ne delimo osebnih podatkov, zaupnih informacij ali finančnih struktur. Za konec je z nami delila še nekaj uporabnih nasvetov za učinkovito oblikovanje vprašanj oziroma iztočnic za velike jezikovne modele. Velik poudarek naj bo predvsem v natančnosti poziva, zato je lahko le-ta tudi precej dolg.

Slika 2: Gaja Zornada (vir: Arhiv DBG)

Izobraževalni dan je ponudil celovit vpogled v področje umetne inteligence ter spodbudil razmislek o njeni vlogi v knjižnicah. Predavatelja sta strokovno in hkrati razumljivo predstavila tako priložnosti kot tudi izzive, ki jih prinaša razvoj tehnologije. Po zaključku predavanj je sledila tudi krajša razprava med udeleženci in pojavila so se vprašanja, ki sta jih predavatelja poskušala razjasniti. Udeleženci so izpostavili predvsem vprašanja, povezana z avtorskimi pravicami pri uporabi vsebin, ki jih ustvari UI, ter izzive zagotavljanja zasebnosti uporabnikov pri implementaciji tovrstnih orodij. Veliko zanimanja je bilo tudi za praktične nasvete glede brezplačnih in dostopnih orodij za manjše, kadrovsko podhranjene knjižnice.

Udeleženci smo se v svoje knjižnice vrnili z novimi idejami, izzivi ter zavedanjem, da je odgovorna, premišljena in kritična uporaba umetne inteligence pomemben del sodobne knjižničarske prakse. Izobraževalni dan nas je zagotovo vsaj malo opolnomočil za soočanje z izzivi prihodnosti. S tem pa se je ponovno potrdila tudi vloga Društva bibliotekarjev Gorenjske kot enega od izvajalcev strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev in akterja, ki se odziva na najnovejše tehnološke in družbene trende.

Slika 3: Zahvala predavateljema, od leve proti desni: Gregor Škrlj, Gaja Zornada, Maja Lesar, Marko Zupanc (vir: Arhiv DBG)